29/04/2026
Že od srednjega veka so za slovensko podeželje značilni sejmi oziroma, kot pravimo po domače, »smni«, ki so bili povezani s krajevnim cerkvenim praznikom – posvetitvijo cerkve ali godom njenega zavetnika. Sveti Marko, ki goduje 25. aprila, je med drugim tudi zavetnik obrtnikov, slikarjev na steklo in košarjev, zato so ob njegovem prazniku v preteklosti prirejali sejme domače obrti. Nekoč je bil smn eden pomembnejših dni v letu – ljudje so prihajali od blizu in daleč, da bi videli, kaj zmorejo pridne roke, se družili in vsaj za trenutek pozabili na vsakdanje skrbi.
V Kulturnem društvu dr. France Prešeren Žirovnica–Breznica ta sejem domače in umetnostne obrti ob godu zavetnika, ki mu je posvečena cerkev v Vrbi, še danes ohranjamo kot pomemben del kulturne dediščine. Tudi letos smo v nedeljo, 26. aprila, v sodelovanju z Občina Žirovnica in Visit Žirovnica Žirovnica pripravili tradicionalni Markov smn.
Sejmi so bili od nekdaj prostor raznolikosti – paleta vsega za vsakogar. Tudi tokrat so se na sončno nedeljo na stojnicah predstavili številni razstavljavci s pestro ponudbo domače in umetnostne obrti. Vsaka stojnica je pripovedovala svojo zgodbo o znanju, ki se prenaša iz roda v rod, o vztrajnosti, potrpežljivosti, ljubezni do dela ter spoštovanju narave. Obiskovalci so se lahko posladkali s slaščicami, sladoledom, piškoti in drugim pecivom slaščičarne Sweety, ter okusili medeni izbor Trgovina Babka«. Na stojnici kmetije »Pr’ Lenčk« iz Javorniškega Rovta so bili na voljo ekološki pridelki, naravi prijazni pa so bili tudi izdelki za nego kože Naravna mila in kozmetika KataLonca. Vsak izdelek je nosil v sebi znanje, potrpežljivost in čas. Unikatnost in ustvarjalnost so izražali ročni izdelki Marija Pisek, Irme Kuhar in Mihele Jarc ter copati in nahrbtniki ustvarjalcev Copati Tatjana. Obiskovalci so lahko spremljali tudi nastajanje pletenih izdelkov pri pletarstvu in slamnikarstvu Doužnjek - pletenje iz slame, najmlajši pa so z veseljem poprijeli za rezbarska orodja pri Petru Gučku in Ivanu Zaplotniku.
Smn pa je bil vedno več kot le sejem – bil je prostor srečevanja, pogovorov, trgovanja in predvsem druženja. Po opravljenem delu se je razleglo veselje do življenja, izraženo skozi pesem, glasbo in ples. Prav ta duh ohranja čar Markovega smna še danes.
Po sveti maši v podružnični cerkvi so prizorišče napolnile koračnice in poskočne melodije Pihalni orkester Lesce, ki so privabile prve obiskovalce. Ob otvoritvi je zbrane nagovoril župan Občine Žirovnica in državni svetnik g. Leopold Pogačar. V kulturnem programu so poleg domačih@Ljudski pevci Spod Stova pod vodstvom Andreja Zupana nastopili tudi plesalci Folklorna skupina Bled - KUD BLED, ki so s plesom prikazali življenje naših prednikov. Pod umetniškim vodstvom Maruše Stres so folkloristi navdušili obiskovalce in jih spodbudili, da so se tudi sami preizkusili v plesu s klobukom. Program je popestrila še Etno skupina Rakuni iz Folklornega društva Holmec, ki združuje tradicijo s sodobno energijo in navdušuje z glasbili, izdelanimi iz vsakdanjih predmetov, ki so jih našli na podstrešjih.
Celodnevno dogajanje, ki ga je povezovala Marusa Stres z razmišljanji o bogati sejemski tradiciji, so popoldne dopolnili plesni ritmi. Plesalke skupine WILD WEST Country plesna šola so obiskovalce popeljale v svet divjega zahoda, najmlajši pa so zaplesali skupaj z našimi Škratki (Škratovanje v Žirovnici). Za kulinarično ponudbo je poskrbela Kulinarika Klemen Lindič s. p., za ozvočenje pa Domen Zajc.
Veseli smo, da Markov smn ostaja živ dogodek, kjer tradicija še vedno diha z ljudmi. Jerneja Stres in Aleš Jekovec se v imenu društva iskreno zahvaljujeva za vse spodbudne besede, vsem obiskovalcem, nastopajočim ter vsem, ki so pomagali pri organizaciji: Občini Žirovnica, Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica, vaškemu odboru Vrba, g. Janku Vidicu, g. Janku Mežnarcu in vaščanom Vrbe, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Smokuč, Radiu Triglav, društvu Trim Tim Žirovnica, podjetju Jeko, d. o. o. (Tomažu Legatu), ter vsem pridnim rokam, ki so pomagale pri pripravi in pospravljanju prizorišča (Jaku Dolžanu Lukežiču, Gašper Klinar, Jerneju Hlebanji, Anžetu Knavsu in Izidorju Jekovcu).
