21/08/2026
Naredimo si občino po meri ljudi
Kot vsi veste je občina Ribnica trenutno razdeljena na 4 krajevne skupnosti. To so KS Ribnica, KS Dolenja vas, KS Sveti Gregor in KS Velike Poljane. Zadnji dve sta že osnovani kot zaključena celota na osnovi bivših občin in lepo funkcionirata. Če pa pogledamo KS Ribnica, pa je to bolj kot ne umetna tvorba, nametana skupaj z naselji iz centralnega dela občine, ki pa nimajo enakih potreb in želja.
Zgodovinsko gledano so na tem območju že prej obstajale manjše občine kot so Goriča vas, Dane, Jurjevica, Sušje, Gorenja vas in Ribnica. Zakaj se ne bi glede na potrebe ljudi naredile nove zaključene celote na zgodovinskih osnovah in seveda prilagojene novim potrebam, da se z novimi krajevnimi skupnostmi približa občino ljudem?
Predlog je vsekakor na mestu, da bi se KS Ribnica razdelila na naslednje zaključene celote oziroma nove krajevne skupnosti, da dobimo bolj učinkovito in občanom prijazno lokalno samoupravo seveda podprto tudi z dodatnimi sredstvi prenesenimi iz občine Ribnica na nivo novih krajevnih skupnosti. Poleg tega bi iz KS Dolenja vas izvzeli KS Grčarice, ki predstavlja povsem ločeno območje.
To bi bil najlepši način udejanjenja participativnega proračuna, h katerem se je zavezala občina Ribnica, da občankam in občanom na lokalnem nivoju omogočimo bolj neposredno odločanje o porabi deleža občinskih sredstev v svojem delu občine.
Za dosego bolj učinkovite občine narejene po meri ljudi, dajem našim občanom v razmislek predlog za reorganizacijo občine z ustanovitvijo dodatnih krajevnih skupnosti, kot sledijo.
KS Goriča vas, ki bi obsegala naselja Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice (cca 1.170 preb.).
KS Ribnica, ki bi obsegala samo naselje Ribnica (cca 3.680 preb.).
KS Dolenji Lazi, ki bi obsegala naselja Dolenji Lazi, Breg, Grič, Zapuže (cca 1.000 preb.).
KS Sajevec, ki bi obsegala naselja Bukovica, Dane, Sajevec (cca 320 preb.).
KS Jurjevica, ki bi obsegala naselja Jurjevica, Breže, Kot (cca 480 preb.).
KS Sušje, ki bi obsegala naselja Sušje, Gorenji Lazi, Slatnik, Žlebič (cca 530 preb.).
KS Grčarice, ki bi obsegala Grčarice in Grčarske ravne (cca 170 preb.).
S tem bi dobili večjo moč odločanja v svoje roke in tudi občina Ribnica bi se malce decentralizirala. Že več raziskav je dokazalo, da se javni denar bolj učinkovito porablja, če ga dodelimo na nižji nivo, kar bi se zgodilo z uresničitvijo predloga.
V statutu občine Ribnica piše naslednje. Krajevne skupnosti se lahko ukinejo ali se lahko spremeni njihovo območje s spremembo statuta občine. Pobudo za ustanovitev krajevnih skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali pet odstotkov prebivalcev dela občine. Statut se spremeni po prej na referendumu ugotovljeni volji prebivalcev ožjega dela občine o imenu in območju krajevne skupnosti. Sprememba ali ukinitev krajevne skupnosti začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov občinski svet.
Kaj pa bi sploh pridobil navaden občan z ustanovitvijo dodatnih krajevnih skupnosti?
Prvo kot prvo bi vsaj vedel na koga se obrniti, saj bi verjetno poznal predsednika in vse člane sveta KS. Drugo kot drugo bi na lokalnem nivoju pridobili več sredstev iz občinskega proračuna, ki bi jih razporejali lokalno v okviru KS in s tem bolj smotrno porabili. To bi bilo najbolj opazno na boljšem vzdrževanju poljskih poti, na lepšem vzdrževanju vaških središč, na splošno boljši skrbi za vso infrastrukturo. Z izvedbo geodetskih meritev bi se lahko podalo več predlogov za razširitev občinskih cest ter izboljšanje prometne varnosti. Občini bi se pomagalo pri hitrejšem pridobivanju soglasij za razne projekte. Pomagalo bi se pri upravljanju mnogih vaških vodovodov. Svet KS bi bolj sodeloval pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev. Prav tako bi pomagal pri odkrivanju in sanaciji divjih odlagališč in še bi lahko naštevali.
Dejansko bi z novimi krajevnimi skupnostmi pridobili podaljšek občine, na katerega bi se ljudje najprej obrnili, kot je že zdaj v navadi v KS Sveti Gregor in Velike Poljane, in s tem tudi razbremenili ljudi na občini, ki bi imeli tako več časa za ostale stvari. Glede na pomisleke, kdo bi kandidiral v svet KS, pa mislim, da bo dovolj kandidatov, ko bo potrebno skrbeti le za svoj okoliš in ne za pol občine, kar zdaj predstavlja pomislek pri marsikomu.
Sedeže novih KS bi lahko zaenkrat postavili na lokacije gasilskih domov in mislim, da noben ne bi imel nič proti, če se nekajkrat na leto dobi svet KS tam na sestankih.
Z uresničitvijo predloga bi tako občina Ribnica imela skupaj 10 krajevnih skupnosti in postala bolj prijazna občanom, saj bi ljudje dejansko vedeli, na koga se lahko obrnejo in kdo je predsednik njihove KS, kar zdaj v primeru KS Ribnica v večini ne vedo.
Za primerjavo naj navedem, da ima trenutno občina Kočevje 6 krajevnih skupnosti, občina Grosuplje 10 in občina Ivančna Gorica 12 krajevnih skupnosti.
