19/06/2026
KO TRI POSTANE ŠTIRI ... IN ŠTIRI POSTANE PET: ZGODBA O SRČNOSTI, KI SE PIŠE POZNO V NOČ!
Svet, ki ga vidimo, je pogosto le vrh ledene gore. Ko prejmemo klic na pomoč, ponavadi vidimo le tisto, kar nam narava dovoli videti na prvi pogled. Včeraj smo začeli z zgodbo o oranžni mami muci in njenih treh mladičkih na Fari na Prevaljah. Danes nas je teren ponovno naučil ponižnosti pred nepredvidljivostjo življenja – in nam hkrati pokazal, kako čudoviti ljudje nas obkrožajo.
Takoj po službi, v popoldanskih urah, smo odhiteli na lokacijo. Mame sprva ni bilo; verjetno neutrudno hodi za hrano, da bi v svojem izpraznjenem telesu našla še zadnje kaplje moči za svoje otroke. 😔
Namesto treh malih kepic pa so nas iz temnih kotov drvarnice plaho pogledali ŠTIRJE parčki oči. Suhi, lačni, prestrašeni, a z neverjetno željo po preživetju. Ker jih do danes nihče ni hranil, je nagon takoj premagal strah, ko smo jim nastavili posodice s hrano in vodo.
A življenje na ulici ima svojo matematiko. Ko smo mislili, da imamo situacijo pod nadzorom, je prišlo novo sporočilo: mladičkov je vsaj PET, če ne še več. Tam, kjer človek vidi problem, narava zgolj poskuša preživeti. In naša dolžnost je, da ji pri tem ponudimo roko.
Ure tečejo, akcija na terenu pa se ne ustavi! Popoldne se je že prevesilo v trdo temo, ura je pozna, a bitka za ta majhna življenja se v drvarnici še vedno nadaljuje. Štirje čudoviti ljudje so še vedno tam, v temi, med ropotijo in v tesnih kotih, odločeni, da nikogar ne pustijo zadaj. Med njimi sta njihov bodoči rejniški par – rejnica in njen mož, ki sta brez oklevanja popoldne obula delovne čevlje in sta še zdaj z nami na kolenih. ❤️ Namreč zanje smo našli začasen dom pri res srčnih ljudeh v občini Prevalje. 💪
Štiri male kepice so že varne v transporterju. Vmes se je vrnila tudi mama muca! Mucki so plašni in nevajeni človeka. Nobeden ne bo ostal pozabljen. Vse bomo spravili pod streho.
Ko rešujemo mačja življenja, ne spreminjamo sveta. A za to družinico se svet spreminja za vedno. Prehod iz strahu v varnost, iz lakote v sitost, je najgloblji izraz sočutja, ki ga lahko ponudimo kot skupnost.
Kakor lahko pomagate vi?
Rejnici bomo priskrbeli hrano, pesek in vso potrebno opremo, na naših ramenih pa bo čez noč pristalo še vsaj šest (ali več) dodatnih lačnih ust. Sami ne zmoremo. Vas pa prosimo za pomoč pri hrani in pesku zanje, pa tudi kakšne posteljice bodo veseli. 🙏
SMS DONACIJA: Pošljite SMS s ključno besedo DPMZ5 na 1919 (s tem prispevate 5 €)
ali NAKAZILO NA TRR društva: SI56 0247 0001 6671 514.
Vsaka pločevinka, vsak žakelj peska in vsak evro je gradnik varne prihodnosti za to družinico, ki je do danes poznala le boj za goli obstanek. 🙏