12/06/2026
Člani PD Podbrdo smo danes obiskali vas NA Skali, Planino za Skalo in Travniško dolino. Tura je potekala v okviru akcije Planinske zveze Slovenije, Slovenija planinari in spremljevalne akcije TUV, Tedni vseživljenjskega učenja 2026.
V času vožnje po Grapi, mimo Tolmina, Kobarida in Bovca proti Soči se je rojeval božje lep dan. Drseli smo skozi ovinke po prazni cesti, od kmetije Jelinčič proti vasici Na Skali, med trentarskimi travniki, delno že pokošenimi. Po modrem nebu je plavalo nekaj belih oblakov. S parkirišča pred zapornico smo se spustili do Suhega potoka, prečili brv in se »zapodili« v strmino. Pod stopali se je vdiralo od preprog mehkega jesenskega listja, ob poti mah prekriva kamnite ograje in nad nami so se spogledovala mogočna, stara drevesa. Strmina dve uri skoraj ni popustila. Ozka neoznačena steza pod gostimi krošnjami dreves je vdelana v strme bregove, na desni pa globoke strmine, ki jih vrtoglavi ne smejo opazovati. Tu in tam skalni skok. Na plaziščih odcveteli jegliči, nekaj ciklam, alpska velesa, ivanjščice, alpska orlica, alpski svišč, dišeči nageljčki in še kaj …Čudenje in poseben občutek sreče sta nas na-polnila.
Planina za Skalo leži 1510 m nad morjem z izjemnim pogledom na dolino Soče in mogočni Bavški Grintavec. Povsem desno smo občudovali Jalovčev diamant, levo pa Kaninsko pogorje. Presežno! Malicali smo, si ogledali obnovljeno pastirsko kočo (obnovil jo je TNP, čeprav se živina tu že dolgo ne pase več) in se fotografirali za PZS kot dokaz za izpolnjen cilj. In tudi naše nove majice »Graparske karenine« smo prvič oblekli. Toliko živih barv je tekalo po planini, z nasmehi na ustnicah smo opazovali drug drugega in se fotografirali. Po barvah, po spolih, mešano, posamezno, pravi foto shuting 😊. Poleg majic pa je bilo še nekaj novega – himna! Lili jo je spesnila, nad dolino je zadonela in se zaključila z vriski. Ura še ni bila deset, zato smo nadaljevali proti Travniški dolini. Molče smo preplezali skalni skok, jeklenica je mestoma izpuljena oziroma spodaj nepritrjena. Zgoraj so se odpirali novi pogledi. Najprej K*k in daleč spredaj Vršac. Kasneje Planja. Macesni so se sklanjali nad komaj vidno stezo v svežih pomladnih barvah. Barvni kontrasti zelenja, cvetja in skal so nam jemali dih. Za seboj sem poslušala vzdihe, klepete hvaležnega občudovanja v smislu »kaj tako lepega pa še ne«! Svizci so žvižgali, le eden nas je opazoval. In preplašili smo srnico. Na dobrih 1800 metrih smo obrnili in se počasi, nekateri vpeti v pogovor, drugi molče, vračali proti dolini.
V vasi Na Skali smo si z dovoljenjem lastnika privoščili malico na njegovi terasi. Sveže žemljice, Tminski sir in nekaj malega »šalam«. Med petjem himne smo pospravili za seboj in se odpeljali. Upam trditi, da so naša srca žarela! Odlična kava pri Jelenčiču, občudovanje struge Malih korit, mrzla kopel stopal … in nazaj v Grapo. Našo Baško grapo.
