15/05/2026
ČEPRAV SO VEDELI, DA SO PORAŽENI IN JE BILA OSVOBODITEV PRED VRATI, Z ZLOČINI NISO PRENEHALI
Medtem ko se je Kočevje veselilo osvoboditve, se je le nekaj deset kilometrov stran dogajal strašen zločin, ki so ga zagrešili belogardisti.
Do konca so bili verni svojemu nacističnemu okupatorju in gospodarju.
Na današnji dan 4. maja 1945, le nekaj dni pred osvoboditvijo izpod nacifašizma so belogardisti v Smrečju pri Turjaku zverinsko mučili in ubili 26 talcev.
4.maja 1945, ko se je vse veselilo življenja, je v gozdu na Turjaku umrla skupina pomembnih aktivistov osvobodilne fronte. Morilci so skušali zločin in grob za vedno skriti, a so Turjačani kmalu zvedeli, kaj se je rano zjutraj zgodilo v bližnjem gozdu.
Marija Hočevar s Turjaka je proti jutru zaslišala avtomobile, ki so se ustavili na cesti. V medli svetlobi je videla, kako ljudje skačejo iz dveh tovornjakov, potem pa so se vsi kot v sprevodu napotili proti gozdu.
Čutila je, kako jo prevzema slabost. Še dva, tri dni, pa bo konec vojne, tam v gozdu pa domobranci pobijajo ljudi. Več kot eno uro so odmevali kriki in streli iz gozda.
Zjutraj je Hočevarjeva odšla po krvavi sledi na kraj Smrečje, kjer je opazila, da sta dve jami zasuti. To sta bila dva velika skupinska groba. Zbežala je nazaj in vaščanom povedala, kaj je odkrila.
Žrtve je na Turjak pripeljal črnorokec in poveljnik posebnega Hacinovega policijskega voda poročnik in zločinec Jože Hlebec. Ta krvolok je s člani svojega voda in pod "strokovnim" vodstvom policijskega agenta Koželja pred smrtjo žrtve strahotno mučil, ženskam so z noži parali trebuhe.
Več kot polovica teh morilcev je že čez dva meseca po zločinu odgovarjala pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Obsojeni so bili na smrt z ustrelitvijo, le Jože Hlebec je bil obsojen na smrt z obešenjem, a se je štiri ure pred izvršitvijo kazni sam obesil v zaporu. Tudi upravnik zločinske policije Lovro Hacin, ki je izdal ukaz za ta gnusen zločin, je 4. septembra 1946. leta zaključil svojo zločinsko pot na vislicah.
Danes nas o tem strašnem zločinu pripoveduje spominsko obeležje, na katerem je zapisano:
"V tem tihem delu gozda so belogardistični zločinci na predvečer zmage 4. maja 1945 nečloveško mučili in ubili šestindvajset partizanskih borcev in aktivistov OF: Čop Tonček, Dolhar Angela, Gerzinič Neda, Gorišek Martin, Kamnikar Viktor, Kaplan Franc, Knez Anton, dr. Vito Kraigher, Krištof Ignac, Kurnik Karel, Kurnik Rudi, Malahovsky Ma**ca, Mekina Leopoldina, dr. Franc Mesesnel, dr. Mavricij Neuberger, Nosak Leopold, Polc Nikolaj, Prijatelj Milka, Ravbar Rudolf, ing. Sever Rihard, ing. Viktor Šuškovič, dr. Stanko Tomšič, dt. Tuma Boris, ing. Zoran Tuma in dve nepoznani ženski.
Naj jim bo večna slava!
SF/SN
Na sliki je ena od žrtev, dr. Vito Kraigher, po katerem je poimenovana ena od osnovnih šol v Ljubljani.
