Pokrajinski arhiv v Novi Gorici

02/06/2026

V letošnjem letu obeležujemo 180 let od prvega uradnega prihoda vlaka na slovensko ozemlje.

Na današnji dan, 2. junija 1846, je bila odprta železniška proga Gradec–Celje, po kateri sta v Celje pripeljali slavnostni lokomotivi Aussee in Drau. Prvi vlak je sicer na slovensko ozemlje zapeljal že 1. novembra 1845 na poskusni vožnji do Pesnice. Gradnja proge je predstavljala velik tehnični dosežek in pomembno prispevala k razvoju prometa, gospodarstva ter povezovanju slovenskega prostora.

Ob tej priložnosti vam predstavljamo zemljevid železniških prog v Avstro-Ogrski monarhiji iz leta 1901.
Gre za izvirni zemljevid, ki ga je leta 1901 izdala dunajska kartografska hiša Artaria & Co. Zemljevid je bil namenjen prikazu železniškega in poštnega omrežja Avstro-Ogrske ter je služil potnikom, trgovcem in uradnikom pri načrtovanju poti.
Karta je izdelana v merilu 1 : 1.500.000, kar pomeni, da 1 cm na zemljevidu predstavlja približno 15 km v naravi. Natisnjena je bila v večbarvni litografski tehniki in zložena v knjižni format z originalnim kartonskim ovitkom.
Vsebinsko prikazuje celotno ozemlje Avstro-Ogrske z glavnimi in stranskimi železniškimi progami, poštnimi povezavami, večjimi cestami, rekami ter upravnimi mejami. Vključeni so tudi povečani prikazi pomembnejših prometnih vozlišč in mest.
Posebna vrednost kompleta je priložen abecedni seznam železniških postaj, ki omogoča hitro iskanje posameznih krajev in njihovo lociranje na zemljevidu. Takšen sistem je predstavljal praktičen pripomoček za uporabo železniškega omrežja na začetku 20. stoletja.
Zemljevid je tako pomemben zgodovinski vir, saj prikazuje prometno infrastrukturo Avstro-Ogrske nekaj let pred velikimi političnimi spremembami v Evropi.

(Vir: SI_PANG/0763 Državne železnice, t. e. 12, p. e. 59)

01/06/2026

Junijska izdaja mesečnika Ducat arhivskih je posvečena 35. obletnici slovenske osamosvojitvene vojne.

Jugoslovanska ljudska armada je proti Sloveniji prvič nastopila oktobra 1990 z zasedbo štaba Teritorialne obrambe, nato maja 1991 v Pekrah. Po razglasitvi samostojnosti 25. junija 1991 je začela agresijo z namenom zavzeti mejne prehode in razorožiti slovenske sile. Vojna je trajala do Brionske deklaracije 7. julija 1991.

Na Goriškem je bil boj osredinjen na nadzor mejnih prehodov z Italijo. Oklepna kolona JLA je 27. junija 1991 napredovala proti Vrtojbi in Rožni Dolini, vendar so jo policija, Teritorialna obramba in prebivalci uspešno zaustavili.

V našem arhivu, med drugim, hranimo dokumente o tem dogodku v fondih SI_PANG/0841 Krajevna skupnost Solkan in SI_PANG/0081 Marušič Tomaž, ki pričajo o organiziranem delovanju krajevne skupnosti med napadom na Slovenijo. Gradivo vključuje podatke o urejanju zaklonišč, zapisnike sej, načrt varovanja kulturnih spomenikov iz leta 1984, izsek iz knjige dežurstev ter dokumentacijo o urejanju solkanske karavle.

Več o tem si lahko preberete v naši čitalnici. Vljudno vabljeni.

27/05/2026

Na današnji dan pred stotimi leti je v Tomaju ugasnilo življenje Srečka Kosovela, pesnika Krasa, družbene občutljivosti in evropske avantgarde. Čeprav je živel le 22 let, je ustvaril več kot tisoč pesmi, ki še danes presenečajo s svojo svežino, kritičnostjo in umetniško drznostjo. Leto 2026 je razglašeno za Kosovelovo leto, v katerem kulturne ustanove po vsej Sloveniji obeležujejo stoletnico njegove smrti z razstavami, simpoziji, novimi izdajami in digitalizacijami rokopisov.

Stoletnica smrti nas opominja, da je Kosovel še vedno pesnik prihodnosti. Njegova misel o etiki, resnici in človekovi odgovornosti je danes morda še bolj aktualna kot v času, ko je nastala. S posrednim arhivskim gradivom tudi naš arhiv prispeva k ohranjanju spomina na njegovo življenje in kulturni vpliv.
Nekatere dokumente smo vam predstavili že marca, ob obletnici njegovega rojstva, druge pa vam razkrivamo sedaj. Med njimi so uglasbitve Kosovelovih besedil, ki jih je med drugim uglasbil tudi Vinko Vodopivec, pismo sestre Anice, fotografijo Tomaja iz leta 1926 ter koncertni list pevskega zbora J. A. »Srečko Kosovel«, ki je deloval pod dirigentsko taktirko Rada Simonitija.

(Vir: SI_PANG/0755 Vodopivec Vinko, t. e. 6; SI_PANG/1133 Besednjak Engelbert, št. neg. CNV000032; SI_PANG/0939 Družina Černe, t. e. 11; SI_PANG/1061 Pegan Milenko, t. e. 2)

25/05/2026

Pretekli konec tedna, od 20. do 22. maja 2026, je v Radencih v organizaciji Pokrajinski arhiv Maribor / Regional Archives Maribor potekala mednarodna konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. Osrednja tema letošnjega srečanja je bila digitalizacija in digitalno – izzivi ter rešitve, s katerimi se v arhivski stroki srečujemo in se bomo srečevali v prihodnosti.
Poleg zanimivih predavanj sta potekali tudi dve delavnici, in sicer, o orodju Urejevalnik SIP ter o metodi Archiving by Design, ki se uporabljata v arhivistiki. Na slednji je bila med drugim predstavljena tudi dobra praksa našega arhiva.
Za popestritev programa so nas odpeljali na strokovno ekskurzijo v Občino Razkrižje, kjer smo si ogledali arheološko najdišče in poskusili lokalne dobrote.
Konferenca je ponovno dokazala, da so strokovna srečanja izjemno pomembna za izmenjavo znanja, predstavitev dobrih praks in krepitev sodelovanja med arhivisti doma in v tujini. Bogat program, praktično naravnane delavnice ter prijetno druženje so udeležencem ponudili celovit vpogled v aktualne izzive digitalne dobe in potrdili, da arhivska stroka z odločnimi koraki stopa v prihodnost.

15/05/2026

Predstavljamo vam arhivsko gradivo o Andreju Vendraminu, t. i. "slovenskem Schindlerju".
Andrej Vendramin (1891-1978), slovenski učitelj iz Solkana, je med drugo svetovno vojno v kraju Nonantola blizu Modene, sodeloval pri reševanju 73 judovskih otrok, ki so bežali iz nekdanje Jugoslavije. Prva skupina leta 1942 je štela 40 mladih in otrok, druga, v letu 1943, pa 33. Skupaj z župnikom don Arrigom Beccarijem in zdravnikom Giuseppom Morealijem je organiziral skrivanje pribežnikov, prevajal, ponarejal dokumente in pripravljal pobege v Švico. Preživeli so skoraj vsi. Njihova zgodba je prikazana v italijanskem televizijskem filmu, ki je bil predvajan v dveh delih, z naslovom Beg nedolžnih (naslov v izvirniku: La fuga degli innocenti).
V nedeljo, 17. maja, bo minilo 135 let od njegovega rojstva (r. 17. 5. 1891 v Štmavru). Predstavljeni dokumenti o Andreju Vendraminu so iz fondov SI_PANG/1328 Vendramin Andrej in SI_PANG/0004 Šolsko nadzorništvo Tolmin in področna didaktična ravnateljstva.

06/05/2026

Na današnji dan, 6. maja 1976, ob 21. uri, se je v Posočju zgodil eden najmočnejših potresov na Slovenskem. Minilo je že pet desetletij, a spomini na tiste trenutke strahu, negotovosti in razdejanja ostajajo živi. Potres ni prizadel le zgradb in infrastrukture, temveč je globoko posegel v življenja prebivalcev, ki so se morali čez noč soočiti z izgubo domov in občutkom varnosti. Ob tej obletnici se spominjamo tragičnih dogodkov, hkrati pa tudi izjemne solidarnosti in moči skupnosti, ki je iz ruševin znova zgradila življenje.
V našem arhivu v fondih SI_PANG/444 Medobčinski odbor za odpravo posledic potresa v Posočju, SI_PANG/445 Občinski odbor za ugotavljanje in odpravo posledic potresa Tolmin, SI_PANG/583 Zbirka fotografij in SI_PANG/1077 Odbor za odpravo posledic potresa pri Skupščini občine Nova Gorica, hranimo raznovrstne dokumente o tem dogodku.
Iz omenjenih fondov vam predstavljamo izbrano fotografsko gradivo in prvi znani Zapisnik razširjene seje štaba civilne zaščite Občine Tolmin, ki je potekala naslednji dan po potresu, v petek, 7. maja 1976, ob 13. uri, v sejni sobi Skupščine občine Tolmin. V zapisniku beremo o prvih ocenah popotresne škode na Tolminskem in Kobariškem ter o potrebah po postavitvi začasnih bivališč. Med drugim je razvidno, da je bila Podbela ena najbolj poškodovanih vasi, kjer navajajo sledeče: »V Breginjskem kotu je najtežje prizadeta Podbela, kjer so hiše 100 %-no poškodovane … praktično ni nobene hiše, kjer bi se dalo živeti. Podbela ima 60 hiš in kjer smo bili, smo prepovedali ljudem bivanje.«
Prva ocena na omenjeni seji je bila, da je za to območje - brez bovškega - potrebnih skupno 195 šotorov. Poleg šotorov so bile na poti tudi prikolice, začela pa so prihajati tudi prva finančna sredstva za pomoč.
Tako se skozi arhivsko gradivo ohranja spomin na potres v Posočju, ki ni le spomin na razdejanje, temveč tudi na pogum, solidarnost in sposobnost skupnosti, da iz najtežjih razmer znova zgradi prihodnost.

04/05/2026

V majski izdaji Ducat arhivskih vam predstavljamo praznovanje dneva mladosti.
Dan mladosti je bil v nekdanji Jugoslaviji pomemben politični in simbolni praznik, povezan s kultom Josipa Broza Tita. Praznovali so ga 25. maja kot njegov simbolni rojstni dan in ga uporabljali za utrjevanje socialistične ideologije ter enotnosti države. Ključen element praznika je bila štafeta, ki so jo mladi prenašali po vsej državi in jo ob zaključni prireditvi v Beogradu izročili Titu.
Razvoj praznovanja lahko razdelimo na tri obdobja. V prvem, po letu 1945, je šlo za t. i. Titovo štafeto, ki je poudarjala njegovo osebnost. Leta 1957 se je praznik preoblikoval v dan mladosti, štafeta pa je postala simbol mladine, bratstva in enotnosti. Po Titovi smrti leta 1980 je praznik ostal, a je v času krize dobil še večji simbolni pomen. Kljub temu so se v osemdesetih letih začele pojavljati kritike, ki so opozarjale na družbene probleme. Prelom je nastopil leta 1987 s plakatno afero, po kateri sta praznik in štafeta izgubila pomen ter bila ukinjena.
Na severnem Primorskem so praznovanja potekala zelo živahno. Poleg državne štafete so obstajale tudi lokalne, ki so jih nosili izbrani mladi. Teden pred praznikom so zaznamovali kulturni, športni in družabni dogodki, ki so vključevali različne skupine prebivalstva.
V fondih družbenopolitičnih organizacij iz tega obdobja, ki jih hranimo v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici, se skrivajo številne sledi praznovanja tega praznika na severnem Primorskem.
(Viri: SI_PANG/0423 Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Tolmin, t. e. 4, 93; SI_PANG/0583 Zbirka fotografij, t. e. 3, a. e. 79, Okrajni odbor Ljudske mladine Slovenije Tolmin; SI_PANG/0633 Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Nova Gorica, t. e. 115; SI_PANG/0913 Krajevna organizacija Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Vipava, t. e. 5, a. e. 16.)

Več si o tem pa si lahko preberete v naši čitalnici. Vljudno vabljeni.

15/04/2026

Ob svetovnem dnevu umetnosti, ki ga je Unesco razglasil 15. aprila 2012, vam predstavljamo izbrane dokumente iz fonda Milana Klemenčiča (SI_PANG/0642 Klemenčič Milan), utemeljitelja slovenskega lutkarstva.
Prelomno je bilo njegovo bivanje v Ajdovščini po letu 1903, kjer je ustvarjal kot slikar in pionir slovenske barvne fotografije. Tam je leta 1910 uprizoril prvo marionetno predstavo Mrtvec v rdečem plašču.
Po prvi svetovni vojni se je v Ljubljani popolnoma posvetil lutkarstvu in ustanovil Slovensko marionetno gledališče. Klemenčič velja za očeta slovenskega lutkarstva, ki je v svojem delu mojstrsko združeval slikarsko znanje, fotografsko natančnost in gledališko magijo, s čimer je trajno zaznamoval slovensko kulturo.
Poleg lutkarstva je deloval tudi kot scenograf, v slikarstvu pa se je posvečal predvsem portretom in krajinam. V zgodovino se je neizbrisno zapisal kot fotografski pionir, ki je leta 1907 ustvaril prve barvne posnetke pri nas. Njegov bogat opus in inovativni pristopi so pomembno vplivali tudi na delo Vena Pilona.

10/04/2026

Nova oblast, nova pravila …
Za konec tedna vas vabimo na kratek zgodovinski sprehod v bančniške vode, natančno 107 let nazaj. Dne 10. aprila 1919 je Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici izdala pomemben dopis o menjavi denarne valute – dokument, ki razkriva utrip časa in gospodarske razmere tistega obdobja.
V dokumentu beremo o navodilih za prehodni denarni režim na Goriškem po prvi svetovni vojni. Določa obvezno zamenjavo kron v lire, s strogimi roki in postopki. Opredeljuje pristojnosti institucij glede na zneske ter pogoje veljavnosti bankovcev. Posebej poudarja evidenco vlog in pravice varčevalcev. Opozarja tudi na administrativne težave (npr. obresti) ter zahteva prijavo tujega denarja pod grožnjo sankcij.
(Vir: SI_PANG/0275 Hranilnica in posojilnica Šempeter pri Gorici, t. e. 1)

03/04/2026