31/07/2026
𝗭𝘂𝗻𝗮𝗷 𝗷𝗲 𝟯𝟱 °𝗖. 𝗢𝗻𝗮 𝗽𝗮 𝘀𝗶 č𝗲𝘇 𝗺𝗮𝗷𝗶𝗰𝗼 𝗼𝗯𝗹𝗲č𝗲 š𝗲 𝗱𝗲𝗯𝗲𝗹𝗼 𝗷𝗼𝗽𝗶𝗰𝗼. 𝗭𝗮𝗸𝗮𝗷?
"Saj mi ni vroče."
To mi je pred kratkim povedala svojka.
Njena mama je sedela na soncu. Bilo je več kot 35 °C. Bila je vsa prepotena.
Ko jo je prosila, naj gre v senco, jo je mama mirno pogledala in rekla:
"Saj mi ni vroče."
Nekaj minut kasneje pa si je čez majico oblekla še debelo jopico.
Hči je obstala.
Kako je mogoče, da človek ne prepozna nečesa tako očitnega?
Če skrbite za osebo z demenco, ste se s podobno situacijo morda že srečali.
In ne …
To ni trma.
Ne gre za izsiljevanje.
In oseba se ne pretvarja.
Odgovor se skriva v spremembah, ki jih demenca povzroči v možganih.
𝗞𝗮𝗷 𝘀𝗲 𝗽𝗿𝗮𝘃𝘇𝗮𝗽𝗿𝗮𝘃 𝘇𝗴𝗼𝗱𝗶 𝘃 𝗺𝗼ž𝗴𝗮𝗻𝗶𝗵?
Ko je zunaj vroče, naše telo to zazna s posebnimi receptorji v koži. Ti po živčevju pošiljajo informacije v možgane.
Toda to je šele začetek.
Da bi se zaščitili pred vročino, morajo možgani opraviti več korakov.
🌸 Najprej morajo zaznati, da je telesna temperatura narasla.
🌸 Nato morajo ta signal pravilno razložiti.
🌸 Presoditi morajo, ali vročina predstavlja nevarnost.
🌸 In nazadnje morajo sprožiti ustrezen odziv – poiskati senco, sleči odvečna oblačila ali popiti vodo.
Pri demenci se lahko ta proces na različnih stopnjah poruši.
🌸 Možgani lahko signal prejmejo, vendar ga ne razložijo pravilno.
🌸 Lahko razumejo, da je vroče, vendar ne presodijo, da je treba nekaj storiti.
🌸 Ali pa oseba preprosto ne zmore več povezati občutka vročine z dejanjem, ki bi jo zaščitilo.
Zato lahko povsem iskreno reče:
"Ni mi vroče."
Možgani telesnih signalov ne obdelujejo več tako, kot so jih nekoč.
𝗭𝗮𝗸𝗮𝗷 𝘀𝗶 𝗼𝗯𝗹𝗲č𝗲 𝗱𝗲𝗯𝗲𝗹𝗼 𝗷𝗼𝗽𝗶𝗰𝗼?
Tudi to vedenje ima svojo razlago.
🌸 Pri nekaterih osebah demenca spremeni zaznavanje telesnih občutkov, zato imajo lahko občutek, da jih zebe, čeprav je zunaj zelo vroče.
🌸 Demenca lahko oslabi tudi sposobnost presoje. Oseba težje oceni, katera oblačila so primerna glede na vreme.
🌸 Dolgoletne navade pogosto ostanejo ohranjene dlje kot sposobnost prilagajanja novim okoliščinam. Če si je človek desetletja vsako jutro oblekel jopico, bo to lahko počel še naprej.
🌸 Pri nekaterih ljudeh pa debela jopica predstavlja občutek varnosti, domačnosti ali ugodja. Takrat ne gre več za zaščito pred mrazom, ampak za čustveni občutek.
𝗭𝗮𝗸𝗮𝗷 𝗽𝗼𝗴𝗼𝘀𝘁𝗼 𝗻𝗲 𝗽𝗶𝗷𝗲𝗷𝗼 𝗱𝗼𝘃𝗼𝗹𝗷?
Že pri zdravem staranju občutek žeje oslabi.
Pri demenci pa se temu pridružijo še spremembe v delovanju možganov.
Oseba lahko:
🌸 žeje sploh ne prepozna,
🌸 pozabi piti,
🌸 ne poveže suhih ust s potrebo po tekočini,
🌸 nima več pobude, da bi sama segla po kozarcu,
🌸 ne opazi kozarca ali steklenice pred seboj, ker težje usmerja pozornost ali prepoznava predmete,
🌸 ne zna več zaporedno izvesti dejanj – vzeti kozarec, natočiti pijačo in jo popiti (motnje izvršilnih funkcij),
🌸 težje izrazi, da je žejna, čeprav občutek žeje obstaja,
🌸 se izogiba pitju, ker jo skrbi, da ne bo pravočasno prišla do stranišča ali ima težave z inkontinenco,
🌸 zaradi težav s požiranjem (disfagije) pitje postane neprijetno ali celo strašljivo,
🌸 jemlje zdravila, ki lahko povečajo izgubo tekočine ali dodatno prispevajo k dehidraciji (npr. diuretiki).
Ko končno postane žejna, je lahko že dehidrirana.
Razlog je pogosto kombinacija več dejavnikov in ne le demenca sama. Poleg bolezni lahko na pitje vplivajo tudi staranje, zdravila, pridružene bolezni, težave s požiranjem in strah pred inkontinenco.
𝗭𝗮𝗸𝗮𝗷 𝗷𝗲 𝘁𝗼 𝗻𝗲𝘃𝗮𝗿𝗻𝗼?
Možgani za svoje delovanje potrebujejo dovolj tekočine in ustrezno telesno temperaturo.
Ko se telo pregreva in izgublja tekočino, postanejo tudi možgani dodatno obremenjeni.
Zato se lahko pojavijo:
🌸 večja zmedenost,
🌸 nemir ali razdražljivost,
🌸 izrazita zaspanost,
🌸 slabše ravnotežje in več padcev,
🌸 v hujših primerih tudi delirij – nenadna motnja zavesti in mišljenja, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
Svojci pogosto rečejo:
"Demenca se je čez noč zelo poslabšala."
Toda nenadna sprememba ni nujno napredovanje demence.
Lahko je opozorilo, da se v telesu dogaja nekaj akutnega – dehidracija, pregrevanje, okužba ali drugo zdravstveno stanje, ki zahteva presojo zdravstvenega strokovnjaka.
Včasih pomaga, če ponudimo pijačo, ki je bolj privlačna na pogled ali po okusu.
🌸 Kozarec vode lahko popestrimo z rezino limone, pomaranče ali nekaj listi mete.
🌸 Ponudimo lahko tudi nesladkan ledeni čaj, razredčen sadni sok ali drugo pijačo, ki jo je oseba rada pila že prej.
🌸 Pomembno je, da ponudimo tisto, kar človek rad pije. Vnos tekočine je pogosto pomembnejši od tega, da vztrajamo izključno pri vodi.
𝗡𝗮 𝗸𝗮𝗷 𝗺𝗼𝗿𝗮𝗺𝗼 𝗯𝗶𝘁𝗶 𝗽𝗼𝗹𝗲𝘁𝗶 š𝗲 𝗽𝗼𝘀𝗲𝗯𝗲𝗷 𝗽𝗼𝘇𝗼𝗿𝗻𝗶?
Ne čakajte, da bo oseba sama rekla, da ji je vroče.
Veliko pomembnejše je opazovanje.
Bodite pozorni, če:
🌸 sedi na soncu in ne želi v senco,
🌸 nosi neprimerno topla oblačila,
🌸 pije manj kot običajno,
🌸 ima suh jezik ali suhe ustnice,
🌸 je obraz močno pordel,
🌸 postane bolj zmedena, nemirna ali nenavadno zaspana,
🌸 slabše hodi ali pogosteje pade.
To so lahko prvi znaki, da vročina že vpliva na njeno telo.
𝗞𝗮𝗸𝗼 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝗽𝗼𝗺𝗮𝗴𝗮𝗺𝗼?
🌸 Tekočino ponudimo večkrat čez dan – tudi če pravi, da ni žejna. Na občutek žeje se pri demenci ne moremo vedno zanesti.
🌸 Ponudimo manjše količine večkrat dnevno. Pogosto je uspešnejše več manjših požirkov kot en velik kozarec naenkrat.
🌸 Poskrbimo, da je pijača vedno na dosegu roke in dobro vidna. Včasih oseba ne pije preprosto zato, ker je na pijačo pozabila ali je ne opazi.
🌸 Ponudimo tudi živila z veliko vode, kot so lubenica, melona, breskve, grozdje, juhe ali navadni jogurt. Tudi tako lahko povečamo vnos tekočine.
🌸 Pripravimo lahka in zračna oblačila ter zmanjšajmo možnost, da bi izbrala pretopla. Če je mogoče, zimska oblačila v vročih dneh pospravimo iz omare.
🌸 Prostore prezračimo zgodaj zjutraj, čez dan pa zatemnimo okna in poskrbimo za prijetno temperaturo.
🌸 Aktivnosti načrtujmo zgodaj dopoldne ali proti večeru, ko vročina popusti. Med 10. in 17. uro se raje zadržujmo v senci ali ohlajenih prostorih.
🌸 Če oseba želi ostati na soncu, je ne prepričujmo z razlagami. Raje jo povabimo: "Greva za nekaj minut v senco. Tam je prijetneje." Pri demenci je preusmeritev pogosto veliko učinkovitejša kot dokazovanje.
🌸 Ne čakajmo, da sama pove, da ji je slabo. Opazujmo njeno vedenje. Nenadna večja zmedenost, zaspanost, nemir ali oslabelost so lahko prvi znaki, da vročina že vpliva na organizem.
🌸 Če posumimo na pregrevanje ali dehidracijo, ukrepajmo hitro. Osebo umaknimo v hladen prostor, ponudimo tekočino, če jo lahko varno pije, in ob hujših znakih (zmedenost, neodzivnost, omedlevica, visoka telesna temperatura) takoj poiščimo zdravniško pomoč.
Za konec …
Ko oseba z demenco reče:
"Ni mi vroče."
je ne popravljajmo.
Ne pomislimo najprej na trmo.
Pomislimo na to, da njeni možgani telesnih signalov morda ne zmorejo več prepoznati, razložiti in nanje ustrezno odgovoriti.
To ne spremeni samo njenega vedenja.
Spremeni tudi našo odgovornost.
Ker pri demenci včasih ni dovolj poslušati besed.
Moramo znati opazovati človeka.
🌸Če menite, da bi ta članek lahko pomagal še komu, ga delite naprej. Morda bo prav zaradi njega nekdo letos pravočasno prepoznal znake pregrevanja pri svojem bližnjem z demenco.
