30/09/2026
PREDEN ODDATE KOMENTAR, SE VPRAŠAJTE KOLIKO ŽIVALIM STE V ŽIVLJENJU POMAGALI IN KOLIKO JIM ŠE BOSTE.
Kjer je volja, je pot.
ZA BESEDO »ZAPUŠČEN« SE VEDNO SKRIVA ZGODBA
Dopoldne smo pisali o tem, kdo pravzaprav je zapuščen kopitar. Da to ni samo konj, ki ga nekdo pusti privezanega ob cesti. Zakon med zapuščene kopitarje šteje najdene, oddane in odvzete kopitarje.
Popoldne vam želimo pokazati nekaj drugega.
Kako različne so lahko poti, po katerih žival ostane brez doma.
To so samo štiri zgodbe iz naših petnajstih let.
DUBI
Dubi je bil lipicanski žrebec. Njegov lastnik nam ga je predal dobesedno na smrtni postelji. Vedel je, da zanj ne bo mogel več skrbeti, in želel je poskrbeti, da bo njegov konj po njegovi smrti varen.
Tri dni pozneje je umrl.
Dubi je tako ostal brez svojega človeka, ne zato, ker bi ga ta zavrgel, ampak prav nasprotno – ker je zanj poskrbel še v zadnjih dneh svojega življenja.
Dubi je bil nekoliko poseben konj in zanj ni bil primeren kar vsak dom. Zato smo iskali toliko časa, dokler nismo našli pravega doma zanj. In smo ga.
INDI
Indi je bila nekoliko večja ponica, ki je svojega lastnika izgubila nenadoma – v prometni nesreči.
Čez noč je ostala brez človeka, ki je skrbel zanjo.
Ko je prišla k nam, je imela tudi težave s kožo. Potrebovala je oskrbo in čas. Ko je bila pripravljena, smo tudi zanjo našli primeren dom in bila je uspešno posvojena.
PIKAČU, LOLIPOP IN MATEJKA
Njihova zgodba je bila spet popolnoma drugačna.
Trije majhni poniji so se znašli sami. Tavali so naokrog, ovirali promet na glavni cesti, ponoči pa so se skrivali v gozdu.
Lastnika smo iskali, vendar se ni nikoli javil oziroma ga nismo našli.
Niso imeli nikogar, h kateremu bi jih lahko preprosto vrnili.
Potrebovali so nekoga, ki jih bo sprejel.
FANTOM
Fantom ni bil najden in njegov lastnik ni umrl. Njega so si ljudje nekaj časa dobesedno podajali iz rok v roke za poplačilo dolgov. V kratkem času je večkrat zamenjal dom. Na spremembe se ni mogel prilagoditi, z zadnjim lastnikom pa se preprosto nista ujela. Ta je na koncu nad njim obupal in ga pripeljal k nam. Pri nas se je Fantom umiril. Ni potreboval še enega hitrega novega lastnika. Potreboval je predvsem čas, stabilnost in človeka, ki mu bo ustrezal. In tudi Fantom je nazadnje dobil svojega posvojitelja.
Štiri zgodbe. Popolnoma različni razlogi.
Smrt lastnika. Nenadna tragedija. Najdene živali brez znanega lastnika. Žival, ki je zaradi človeških odločitev menjavala dom za domom, dokler zanjo ni bilo več prostora.
Nobena od teh živali ni potrebovala samo odgovora na vprašanje:
»Kam jo bomo dali danes?«
Potrebovale so odgovor na veliko pomembnejše vprašanje:
»KAKŠNO ŽIVLJENJE JI LAHKO OMOGOČIMO OD DANES NAPREJ?«
In zato vedno znova poudarjamo razliko med namestitvijo živali v prehodnem hlevu in zavetiščem.
Ko žival pride k nam, ji ne določimo roka, do katerega mora biti rehabilitirana. Ne določimo ji datuma, do katerega mora najti novega skrbnika. In je ne oddamo prvemu človeku, ki jo je pripravljen vzeti.
Vsaka dobi toliko časa, kot ga potrebuje. Nato zanjo iščemo dom, ki je primeren zanjo.
Dubi je potreboval svojega človeka.
Indi je potrebovala zdravljenje in nov začetek.
Pikaču, Lolipop in Matejka so potrebovali varen prostor, ker svojega človeka sploh niso več imeli.
Fantom pa je po vseh menjavah potreboval predvsem čas, da se je lahko končno nekje ustavil.
TO JE ZAVETIŠČE.
Ne prostor, kjer žival čaka, da jo čim prej nekam premaknemo.
Ampak prostor, kjer ima čas, da zanjo najdemo pravo rešitev.
Ker za nas uspešna oddaja ni tista, pri kateri žival čim prej odide.
Uspešna oddaja je tista, pri kateri se ji ni treba več vrniti.
DOM NI PROST BOKS. DOM JE PRAVI ČLOVEK ZA PRAVO ŽIVAL.
PROTI UKINITVI ZAVETIŠČA ZA KOPITARJE
DELITE, če ste PROTI ukinitvi zavetišča za kopitarje.
========================================
BEHIND THE WORD “ABANDONED” THERE IS ALWAYS A STORY
Earlier today, we wrote about what an abandoned equine actually is. It is not just a horse that someone leaves tied to a post by the side of the road. Under the law, abandoned equines include animals that have been found, surrendered, or seized.
This afternoon, we want to show you something else.
Just how different the paths can be that leave an animal without a home. These are just four stories from our fifteen years of work.
DUBI
Dubi was a Lipizzaner stallion. His owner entrusted him to us quite literally from his deathbed. He knew he would no longer be able to care for him and wanted to make sure that his horse would be safe after he was gone. Three days later, he died. Dubi was left without his person – not because his owner had abandoned him, but quite the opposite. He made sure Dubi would be cared for during the final days of his own life. Dubi was a somewhat special horse, and not just any home would have been right for him. So we kept looking until we found the right one. And we did.
INDI
Indi was a larger pony who suddenly lost her owner in a road accident. Overnight, she was left without the person who had cared for her. When she came to us, she also had skin problems. She needed care, treatment and time. Once she was ready, we found a suitable home for her as well, and she was successfully adopted.
PIKAČU, LOLIPOP AND MATEJKA
Their story was completely different again. Three small ponies found themselves on their own. They wandered around, strayed onto a main road and disrupted traffic, and at night they hid in the woods. We searched for their owner, but no one ever came forward and we were unable to find them. There was no one we could simply return them to.They needed someone who would take them in.
FANTOM
Fantom was not found wandering, nor had his owner died.
For a while, people literally passed him from one person to another as payment for debts. In a short period of time, he changed homes several times. He could not adjust to the constant changes, and he and his last owner simply were not a good match. Eventually, that owner gave up on him and brought him to us. With us, Fantom settled down. He did not need another new owner as quickly as possible. What he needed most was time, stability and a person who was right for him. And eventually, Fantom found his adopter too.
Four stories. Completely different reasons.
The death of an owner.
A sudden tragedy.
Animals found with no known owner.
An animal passed from home to home because of human decisions until, eventually, there was nowhere left for him to go.
None of these animals simply needed an answer to the question:
“Where can we put this animal today?”
They needed an answer to a much more important question:
“WHAT KIND OF LIFE CAN WE GIVE THIS ANIMAL FROM THIS DAY FORWARD?”
And that is why we keep emphasising the difference between placing an animal in a temporary holding facility and placing an animal in a shelter.
When an animal comes to us, we do not set a deadline by which it must be rehabilitated. We do not set a date by which it must have found a new carer. And we do not hand it over to the first person willing to take it.
Every animal gets as much time as it needs.
Then we look for a home that is right for that particular animal.
Dubi needed his person.
Indi needed treatment and a new beginning.
Pikaču, Lolipop and Matejka needed a safe place because they no longer had a person of their own at all.
And after being moved from place to place, Fantom needed something above all else – time to finally stop somewhere and feel safe.
THIS IS WHAT A SHELTER IS.
Not a place where an animal waits to be moved somewhere else as quickly as possible. But a place where there is time to find the right solution for that animal.
Because to us, a successful adoption is not one in which an animal leaves as quickly as possible.
A successful adoption is one in which the animal never has to come back.
A HOME IS NOT AN EMPTY STALL.
A HOME IS THE RIGHT PERSON FOR THE RIGHT ANIMAL.
AGAINST THE ABOLITION OF THE EQUINE SHELTER
SHARE if you are AGAINST the abolition of the equine shelter.