Dosjeji Ψ

Directions Website

Dosjeji Ψ Dosjeji Ψ smo skupina v Društvu študentov psihologije Maribor, ki skuša na kratek, poljuden, a znanstven način razbijati mite in odkrivati neznano.

Skupino Dosjeji Ψ, ki deluje v okviru Društva študentov psihologije Maribor, sestavljamo nadobudni študenti, ki se tekom študija srečujemo in seznanjamo z različnimi psihološkimi dognanji in njenimi mejnimi fenomeni, ki jih želimo v obliki krajših predavanj razkriti širši javnosti ter premostiti razkorak med znanstvenimi razlagami in zdravorazumsko logiko vsakega posameznika. Tako zadostimo svoji neizčrpni radovednosti, hkrati pa tudi vsem vedoželjnim ljudem ob prijetni atmosferi Salona uporabnih umetnosti ponudimo razlago, debato in odpremo vrata raznim miselnim tokom. Osveščanje polemik in zmot, odkrivanje nepojasnjenih ali slabše pojasnjenih pojmov in družbenih pojavov ter širjenje splošnih psiholoških resnic je poslanstvo, ki ga želimo uresničevati znotraj vede, ki je neizpodbitno del življenja slehrnega človeka. Bi se nam želel/-a pridružiti? V skupino Dosjeji Ψ so vabljeni vsi študenti psihologije, ki menijo, da bi psihološka spoznanja morala priti na uho tudi ljudem zunaj predavalnic, saj tako lahko neposredno prispevamo k premikom v mišljenju vsakega posameznika ter modrejšem delovanju družbe kot celote. Študenti, ki ste pripravljeni izstopiti iz vloge pasivnega poslušalca in želite širiti psihološka spoznanja, ki vas navdušujejo, imate v skupini Dosjeji Ψ možnost izuriti svoje govorniške spretnosti ter se naučiti prevajati znanstvena spoznanja v bolj pogovorni in tekoč jezik, razumljiv vsem ljudem.

[MIT 🔍] Da te opazijo, moraš biti drugačen.Ljudje pogosto verjamemo, da nas okolica opazi le, če izstopamo in smo edin...
04/05/2026

[MIT 🔍] Da te opazijo, moraš biti drugačen.

Ljudje pogosto verjamemo, da nas okolica opazi le, če izstopamo in smo edinstveni, kar je sicer del naše naravne motivacije.
Hkrati pa imamo globoko potrebo po pripadnosti skupini, zato preveliko odstopanje od norm ustvarja socialno distanco in zmanjšuje sprejetost.

Teorija optimalne distinktivnosti pojasnjuje, da ne iščemo niti popolne podobnosti niti popolne različnosti, temveč ravnotežje med obema.

Drugačnost torej sama po sebi ne zagotavlja pozornosti ali uspeha. Ključ je v prilagojeni edinstvenosti, ki upošteva tako lastno individualnost kot pričakovanja okolice.

___

Viri:

Chopik, W. J., Gotschi, A., Carrillo, M., Weidmann, R., & Potter, J. (2024). Changes in need for uniqueness from 2000 until 2020. Collabra: Psychology, 10(1), Article 121937. https://doi.org/10.1525/collabra.121937

Wesselmann, E. D., & Williams, K. D. (2017). Social life and social death: Inclusion, ostracism, and rejection in groups. Group Processes & Intergroup Relations, 20(5), 693–706. https://doi.org/10.1177/1368430217708861

[MIT🔎] Vsak simptom še ne pomeni bolezni.Telo in um se vsak dan odzivata na stres, utrujenost, spremembe in obremenitve....
27/04/2026

[MIT🔎] Vsak simptom še ne pomeni bolezni.

Telo in um se vsak dan odzivata na stres, utrujenost, spremembe in obremenitve. Glavobol, napetost, nemir ali slaba koncentracija so lahko normalen odziv – ne nujno znak, da je z nami nekaj resno narobe.

Pomembno je, da znamo poslušati svoje telo, brez da takoj skočimo na najhujše zaključke. Opazujemo, kaj se dogaja, kako dolgo traja in v kakšnem kontekstu se pojavlja.

Skrb zase ne pomeni, da iščemo diagnoze v vsakem občutku – ampak da razvijamo razumevanje in ravnovesje.

—

Vir: Donaghy, M. (2004). Symptoms and the perception of disease. Clinical medicine, 4(6), 541—544. https://doi.org/10.7861/clinmedicine.4-6-541

[MIT🔎] Anksioznost ni znak šibkosti.Je odziv telesa in uma, ki skušata zaščititi, tudi takrat, ko nevarnosti v resnici n...
20/04/2026

[MIT🔎] Anksioznost ni znak šibkosti.

Je odziv telesa in uma, ki skušata zaščititi, tudi takrat, ko nevarnosti v resnici ni. Ljudje z anksioznostjo pogosto vsak dan premagujejo več, kot je vidno navzven. In to zahteva moč, ne šibkosti.

—

Vir: McNaughton, N. (2018). What do you mean ‘anxiety’? Developing the first anxiety syndrome biomarker. Journal of the Royal Society of new Zealand, 48(2-3), 177—190.

[mit🔎] Raziskave in teorije romantičnih odnosov razkrivajo kompleksno zgodbo »prave ljubezni«.Ljubezen v svojem bistvu n...
13/04/2026

[mit🔎] Raziskave in teorije romantičnih odnosov razkrivajo kompleksno zgodbo »prave ljubezni«.

Ljubezen v svojem bistvu ni bolečina, ampak vir psihološke opore in rasti. A to ne pomeni, da so odnosi vedno “lahki” in da neprijetna čustva niso nikoli prisotna. Konflikti so v zdravih odnosih neizogibni – nastanejo zaradi bližine, čustvene vpletenosti in razlik med partnerjema. Zdrav odnos oziroma »pravo ljubezen« pa ne odlikuje odsotnost konfliktov, temveč njihovo konstruktivno reševanje, ki prispeva k večjemu blagostanju v odnosu.

Prava ljubezen torej ni odsotnost konfliktov. Je odnos, kjer konflikti ne postanejo destruktivni, ampak vodijo v več razumevanja, bližine in povezanosti.

—

Viri: Avsec, A. in Zager Kocjan, G. (2021). Partnerski odnosi pri študentih. V Puklek Levpušček, M. in Zupančič, M. (ur.), Študenti na prehodu v odraslost (str. 123–151). Univerza v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789610605034

Feeney, J. A., in Karantzas, G. C. (2017). Couple conflict: insights from an attachment perspective. Current opinion in psychology, 13, 60–64. https://doi.org/10.1016/j.copsyc.2016.04.017

Gallo, M., Liga, F., Cuzzocrea, F., in Gugliandolo, M. C. (2026). Well-being in romantic relationships: the role of motivation and conflict engagement. BMC psychology, 14(1), 292. https://doi.org/10.1186/s40359-026-04103-6

Gesell, N., Niklas, F., Schmiedeler, S. et al. Mindfulness and Romantic Relationship Outcomes: the Mediating Role of Conflict Resolution Styles and Closeness. Mindfulness 11, 2314–2324 (2020). https://doi.org/10.1007/s12671-020-01449-9

Gómez-López, M., Viejo, C., in Ortega-Ruiz, R. (2019). Well-Being and Romantic Relationships: A Systematic Review in Adolescence and Emerging Adulthood. International Journal of Environmental Research and Public Health, 16(13), 2415. https://doi.org/10.3390/ijerph16132415

Sokolova, M., in Bakalova, D. (2022). INTIMATE PARTNER VIOLENCE: AN APPLICATION OF ATTACHMENT THEORY. Psychological Research (in the Balkans), 25(3). https://doi.org/10.7546/PsyRB.2022.25.03.04

[DOGODEK 🗓]✨ Poporodna depresija – kaj vse pravzaprav pomeni? ✨️Na okrogli mizi bomo odprli prostor za pogovor o poporod...
04/04/2026

[DOGODEK 🗓]

✨ Poporodna depresija – kaj vse pravzaprav pomeni? ✨️

Na okrogli mizi bomo odprli prostor za pogovor o poporodni depresiji – kako jo prepoznati, zakaj nastane in kako jo lahko razumemo (ter podpiramo) v praksi.

Dotaknili se bomo vprašanj, kot so:
💭 Kako ločiti “baby blues” od poporodne depresije?
💭 Kakšni so najpogostejši občutki in stiske, s katerimi se soočajo mamice?
💭 Kako na duševno zdravje vplivajo pričakovanja okolice in pritisk “idealnega materinstva”?
💭 Kakšno vlogo imajo partnerji, družina in širša okolica?
💭 Kje in kako poiskati pomoč?

Ob tem bomo odprli tudi širši kontekst reproduktivnega duševnega zdravja – npr. izkušnje neplodnosti ali izgube – in kako lahko te vplivajo na doživljanje materinstva.

🗓 8. april ob 16.00
📍 Filozofska fakulteta UM

Z nami bodo:
👤Pia Pezdiček
👤Marina Horvat
👤Sara Tement

Dogodek bo zasnovan kot odprt, iskren pogovor, kjer se bodo prepletali strokovni vpogledi in različne izkušnje.

💬 Prostor bo tudi za vaša vprašanja – tudi anonimno.

Pridite, če vas tema zanima, če želite bolje razumeti ali pa samo poslušati. 🤍


[MIT 🔍] Kot mama nikoli ne narediš dovolj.»Če bi bila bolj potrpežljiva.«  »Če bi več delala z njim.«  »Če bi naredila...
30/03/2026

[MIT 🔍] Kot mama nikoli ne narediš dovolj.

»Če bi bila bolj potrpežljiva.«  
»Če bi več delala z njim.«  
»Če bi naredila kaj drugače.« 

Občutek, da nikoli ni dovolj, spremlja veliko mater.  

Kot da je otrokovo počutje in razvoj popolnoma v njihovih rokah. 

Ampak temu ni tako !! 

Pritisk, da morajo nadzorovati in usmerjati otrokove izide, pogosto vodi v občutek, da niso dovolj dobre — ne glede na to, koliko naredijo. 

Problem ni v tem, da mama ne naredi dovolj. 
Problem je v pričakovanjih, ki jih nosi.

___

Vir:

Grolnick, W. S., Price, C. E., Beiswenger, K. L., in Sauck, C. C (2007). Evaluative pressure in mothers: Effects of situation, maternal, and child characteristics on autonomy supportive versus controlling behavior. Developmental Psychology, 43(4), 991–1002. https://doi.org/10.1037/0012-1649.43.4.991

[MIT🔎] “Vsaka ženska bo enkrat želela imeti otroke in tako je tudi prav.” To je ena najmočnejših družbenih predstav o že...
23/03/2026

[MIT🔎] “Vsaka ženska bo enkrat želela imeti otroke in tako je tudi prav.”

To je ena najmočnejših družbenih predstav o ženskosti. A raziskave kažejo, da se nekatere ženske zavestno odločijo, da ne bodo imele otrok, kar pa ne pomeni, da so manj srečne, manj zrele ali manj “prave” ženske.

Materinstvo je lahko izpolnjujoča življenjska pot. Ni pa edina.

—

Vir: Blackstone, A. in Stewart, M. D. (2012). Choosing to be childfree: Research on the decision not to parent. Sociology Compass, 6(9), 718–727. https://doi.org/10.1111/j.1751-9020.2012.00496.x

[PSIHOLOŠKA KNJIŽNICA 📚] Celeste Ng: Prikriti plameniKnjiga Prikriti plameni odpira vrata v družinsko hišo, kjer vsak na...
14/03/2026

[PSIHOLOŠKA KNJIŽNICA 📚]
Celeste Ng: Prikriti plameni

Knjiga Prikriti plameni odpira vrata v družinsko hišo, kjer vsak nasmeh skriva vprašanja in vsak odnos skriva plamen. 🕯

Tri besede: družina, skrivnost, napetost.

Ne podcenjujte moči tistih, ki so najbolj prikriti – pod površjem vse tli.

[MIT 🔍] Otroci popravijo, kar je zlomljeno.»Ko dobimo otroka, se bo vse uredilo.«»Otrok bo popravil odnos, prinesel bo...
09/03/2026

[MIT 🔍] Otroci popravijo, kar je zlomljeno.

»Ko dobimo otroka, se bo vse uredilo.«
»Otrok bo popravil odnos, prinesel bo mir in družino spet povezal.«

A temu ni tako !! Otroci niso »popravljalci« odnosov odraslih. So aktivni posamezniki s svojimi potrebami, čustvi in socialnimi odnosi.

Sociologija otroštva poudarja, da so otroci socialni akterji – sodelujejo v družbi, gradijo odnose in ustvarjajo svoje socialne svetove.

Ampak odgovornost za popravljanje zlomljenih odnosov nikoli ne bi smela pasti na njih !!

___

Vir:

Nascimento, M. L. B. P. (2012, julij). Young children as social actors: Research on Brazilian ECE institutions [konferenčni prispevek]. The Centre for the Study of Childhood and Youth Conference Celebrating Childhood Diversity. Sheffield, Združeno kraljestvo.

Address

Koroška Cesta 160
Maribor
2000

Website

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Dosjeji Ψ posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Shortcuts

Share

Category