https://www.facebook.com/478459965526143/

UPOR, Maribor (2026)

12/06/2026

KONEC PROSTE POTI SKOZI EVROPO?
BRUSELJ OBLJUBLJA STROŽJI NADZOR, KRITIKI DVOMIJO O IZVAJANJU.

Članek v WELT se ukvarja z vprašanjem, ali bo novi evropski migracijski in azilni pakt dejansko preprečil ponovitev kaosa iz leta 2015. Osnovna ideja pakta je jasna: več nadzora na zunanjih mejah, hitrejši azilni postopki, hitrejše vračanje zavrnjenih prosilcev in večja odgovornost držav članic pri upravljanju migracij.

Ključni elementi pakta so:
mejni azilni postopki, ki naj bi trajali največ 12 tednov,
hitrejše vračanje oseb brez pravice do zaščite,
skupna evropska baza podatkov (Eurodac),
solidarnostni mehanizem, po katerem države pomagajo bodisi s sprejemom migrantov bodisi s finančnimi prispevki,
večji pritisk na države izvora, da sprejmejo svoje državljane nazaj.

Po oceni številnih strokovnjakov pa bo uspeh odvisen predvsem od ene stvari: ali bodo države dejansko izvajale deportacije zavrnjenih prosilcev za azil. Evropski sistemi so se v preteklosti pogosto ustavili prav pri vračanju oseb, ki niso izpolnjevale pogojev za zaščito.

Kritiki opozarjajo, da lahko pakt ostane predvsem birokratska reforma, če države članice ne bodo dosledno izvajale novih pravil ali če bodo migranti po zavrnitvi še naprej ostajali v Evropi. Zagovorniki pa trdijo, da gre za najobsežnejšo zaostritev evropske migracijske politike v zadnjem desetletju.

KONEC PREPUŠČANJA NAKLJUČJU ALI ŠE ENA BRUSELJSKA ILUZIJA?

Evropska unija je končno priznala, da sistem iz leta 2015 ni deloval. Novi migracijski pakt obljublja hitrejše postopke, strožji nadzor meja in učinkovitejše vračanje tistih, ki nimajo pravice do azila.

Toda vprašanje ostaja isto: bo Evropa tokrat svoje odločitve tudi izvajala?

Zakoni in uredbe sami po sebi ne ustavijo nezakonitih migracij. Ključ bo v tem, ali bodo države članice dejansko vračale zavrnjene prosilce in varovale zunanje meje. Če tega ne bo, bo tudi novi pakt ostal le še ena draga birokratska vaja.

Evropejci ne zahtevajo čudežev. Zahtevajo le nekaj povsem normalnega – da se zakoni spoštujejo, meje varujejo in da o prihodnosti Evrope odločajo njeni državljani, ne tihotapci ljudi.

UPOR

12/06/2026

EVROPSKA MESTA IZGUBLJAJO SVOJO MLADINO

Dogodki v Belfastu niso osamljen incident. So opozorilo. Opozorilo Evropi, da se v številnih mestih že leta kopičijo težave, o katerih politika ne želi odkrito govoriti.

Nasilje, kriminal, vzporedne družbe, verska radikalizacija, razpad avtoritete države in vse večji občutek negotovosti. To niso več težave posameznih mestnih četrti, ampak postajajo del vsakdanjega življenja po vsej Evropi. Tisto, kar je bilo nekoč nepredstavljivo, postaja nova normalnost.

Največjo ceno za to plačuje mladina.

Mladi Evropejci odraščajo v okolju, kjer so konflikti vse pogostejši, kjer se številne skupnosti zapirajo vase in kjer država vse težje zagotavlja občutek varnosti. Namesto da bi razmišljali o prihodnosti, zaposlitvi, družini in ustvarjanju boljšega življenja, so vse pogosteje priča nasilju, napetostim in družbenim delitvam.

Belfast je pokazal nekaj, kar številni Evropejci opažajo že dolgo. Ko ljudje izgubijo zaupanje, da bodo institucije zaščitile red in varnost, začnejo iskati odgovore drugje. Takrat se začne nevarna spirala nezaupanja, jeze in radikalizacije.

Evropa je desetletja gradila družbo na ideji miru, sodelovanja in svobode. Toda svoboda brez reda ne more obstajati. Integracija brez pravil ne deluje. Multikulturnost brez skupnih vrednot pa pogosto vodi v nastanek vzporednih svetov.

Vprašanje ni več, ali težave obstajajo. Vprašanje je, zakaj jih številni politiki še vedno nočejo priznati.

Če Evropa ne bo znala zaščititi svojih mest, svojih zakonov in svojih vrednot, bo izgubila nekaj veliko pomembnejšega od političnih razprav.

Izgubila bo svoje mlade generacije.

Epilog

Narod, ki izgubi svojo mladino, izgubi svojo prihodnost. Mesta, kjer mladi odraščajo v strahu, niso več simbol napredka, ampak opozorilo pred družbenim razpadom. Belfast ni začetek problema. Belfast je le opomin, kam lahko vodi politika, ki predolgo zamiži pred resničnostjo.Članek temelji na avtorjevem argumentu, da so nemiri v Belfastu del širšega evropskega vzorca družbenih napetosti, povezanih z nasiljem, radikalizacijo, vzporednimi okolji in slabljenjem zaupanja v državo.

UPOR

12/06/2026

ŠVEDSKA ODPIRA NOVO POGLAVJE: PO BURKI IN NIKABU ZDAJ TUDI PROTI HIDŽABU

Po poročanju medijev je stranka Sweden Democrats napovedala, da bo na parlamentarnih volitvah septembra 2026 zagovarjala prepoved hidžaba in drugih islamskih naglavnih rut na javnih mestih po vsej Švedski. Gre za precejšnjo razširitev njihovih dosedanjih zahtev, ki so bile usmerjene predvsem proti burki in nikabu.

Po besedah predstavnice stranke Sare Gille naj bi bil cilj ukrepa boj proti prisili, častniškemu nasilju in podrejanju žensk, saj po njihovem mnenju številna dekleta in ženske teh oblačil ne nosijo prostovoljno. Stranka želi najprej pravno preučiti, kako bi bilo takšno prepoved mogoče uvesti.

Predlog pa že sproža ostre razprave. Kritiki opozarjajo, da bi lahko posegal v versko svobodo in pravico posameznika do izražanja svoje vere. Švedska trenutno nima splošne prepovedi verskih oblačil v javnosti, zato bi se morebitna zakonodaja verjetno soočila tudi z ustavnimi in pravnimi izzivi.

KAJ PRAVIJO POLITIKI

»Naša ambicija je uvesti popolno prepoved teh islamističnih oblačil na Švedskem. Če pridete znotraj švedskih meja, jih morate sleči, če boste tukaj živeli in prebivali,« je Gille povedal za Sveriges Radio.

Gille je trdila, da so tančice pogosto povezane z zatiranjem zaradi časti in podrejenostjo žensk. Po njenem mnenju mnoga dekleta in ženske nosijo takšna oblačila ne zaradi osebne izbire, temveč zaradi pritiska družinskih članov ali širšega družbenega okolja.

»Če želite to storiti, obstajajo druge države, kamor lahko greste, kjer to dejansko dovoljujejo,« je povedala za državni radio.

Predlog predstavlja znatno stopnjevanje dolgotrajne kampanje stranke proti temu, kar stranka vidi kot naraščajoči vpliv političnega islama na Švedskem.

V začetku letošnjega leta je švedski demokratski poslanec Charlie Weimers Evropskemu parlamentu vložil predlog, v katerem je pozval k moratoriju na gradnjo novih mošej po vsej Evropski uniji. Pobuda, ki so jo podprli zakonodajalci iz 17 držav članic, je trdila, da bi morale oblasti ukrepati proti ustanovam, kjer naj bi cvetela ekstremizem in nasilni islamizem.

Weimers je že prej trdil, da so nekatere mošeje in islamski centri po Evropi povezani z radikalizacijo, novačenjem in ekstremističnimi dejavnostmi, ter pozval k ukrepanju na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

Najnovejši predlog o tančici kaže, da so Švedski demokrati vse bolj pripravljeni preseči omejitve islamističnih institucij in simbolov ter se izzvati proti javnemu razkazovanju islamskih oblačil na splošno.

epilog:
Švedska je bila desetletja simbol odprte migracijske politike. Danes pa se vse glasneje postavlja vprašanje, ali je integracija uspela ali pa je država predolgo ignorirala težave, o katerih se ni smelo govoriti. Razprava o hidžabu zato ni več le razprava o oblačilu, temveč o tem, kakšno družbo si Švedi želijo v prihodnosti.

UPOR

12/06/2026

TALIBANI LOVIJO ŽENSKE, KI SO SI UPALE PROTESTIRATI

Po poročanju britanskega časnika The Telegraph talibanske oblasti v Afganistanu iščejo ženske, ki so sodelovale na redkih protestih proti strogim pravilom obveznega nošenja hidžaba v mestu Herat. Protesti so izbruhnili po množičnih aretacijah žensk in deklet, ki naj bi kršile nova pravila oblačenja.

Po navedbah Združenih narodov je bilo v Heratu pridržanih najmanj 21 žensk in deklet zaradi domnevno neustreznega hidžaba. Talibani so v zadnjih tednih zaostrili nadzor nad videzom žensk v javnosti, pri čemer poročila govorijo tudi o aretacijah žensk, ki naj bi bile po mnenju prič celo ustrezno zakrite.

Protesti so bili med najbolj pogumnimi javnimi nastopi žensk po vrnitvi talibanov na oblast leta 2021. Po poročilih očividcev so varnostne sile protest nasilno razgnale, pri čemer je bil ubit najmanj en deček, več ljudi pa je bilo ranjenih ali aretiranih.

Talibanski režim je v zadnjih letih ženskam prepovedal večino oblik izobraževanja, številna delovna mesta, obisk parkov, športnih centrov in številne druge dejavnosti. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da gre za eno najstrožjih oblik sistemskega omejevanja ženskih pravic na svetu.

EPILOG:
Ko oblast začne loviti ženske zaradi načina oblačenja in zaradi zahtev po svobodi, ne govorimo več o redu ali veri, ampak o strahu pred lastnim ljudstvom. Režim, ki se boji ženskega glasu, razkriva predvsem svojo šibkost.

UPOR

12/06/2026

PSIHOLOGIJA ZANIKANJA REALNOSTI
Daniela Seidel : Povzetek članka

Povzetek članka: Psihologija zanikanja realnosti

Članek se ne osredotoča toliko na konkreten dogodek (Brutalni napad z nožem v Belfastu) , ampak predvsem na vprašanje, zakaj del politike, medijev in javnosti pogosto zavrača ali zmanjšuje pomen dejstev, ki ne ustrezajo njihovemu svetovnemu nazoru. Avtorica skuša pojasniti psihološke mehanizme, ki po njenem mnenju stojijo za tem pojavom.

Po njeni razlagi ljudje težko priznajo, da so se morda motili pri pomembnih političnih ali družbenih vprašanjih. Priznanje napake bi pomenilo tudi sprejeti del odgovornosti za posledice preteklih odločitev. Zato se pogosto pojavi zanikanje, relativizacija ali preusmerjanje pozornosti na druge teme.

Avtorica meni, da se je v delu zahodnih družb razvila miselnost, v kateri je zaščita določenih ideoloških prepričanj postala pomembnejša od soočenja z neprijetnimi dejstvi. Namesto razprave o vzrokih težav se pogosto iščejo opravičila, izgovori ali krivda preusmerja na kritike sistema.

Kot glavne psihološke razloge navaja:
strah pred priznanjem lastnih napak,
občutek sramu zaradi neuspešnih politik,
željo po ohranitvi moralne podobe o sebi,
kognitivno disonanco, ko dejstva trčijo ob že oblikovana prepričanja.

Ključna misel članka

> Najtežje ni spremeniti politike, ampak priznati, da je bila prejšnja politika napačna. Prav zato ljudje pogosto branijo svoja prepričanja še dolgo potem, ko jih dejstva postavljajo pod vprašaj.

To je v bistvu članek o psihologiji zanikanja, samoprevari in nepripravljenosti dela družbe, da bi priznala lastne zmote, ne glede na to, ali se bralec z avtorico strinja ali ne.

EPILOG

Resnica ne izgine zato, ker si pred njo zatiskamo oči. Neprijetna dejstva lahko ignoriramo, zanikamo ali prikrivamo, vendar nas prej ali slej dohitevajo. Družba, ki izgubi stik z realnostjo, ne rešuje problemov – le odlaga njihov obračun. In cena tega obračuna je praviloma vedno višja, kot bi bila cena pravočasnega priznanja napak.

UPOR

12/06/2026

AVSTRIJA V ŠOKU: KAKŠNO SPOROČILO POŠILJAJO TAKŠNE SODBE?

V Avstriji se je vnela burna razprava o nekaterih sodbah za huda kazniva dejanja. Tudi predstavniki oblasti se sprašujejo, ali kazni v določenih primerih še vedno odražajo težo storjenih dejanj in ali pravosodni sistem resnično varuje žrtve.

Ko javnost bere o primerih spolnih zlorab otrok, posilstev in drugih hudih kaznivih dejanj, nato pa vidi kazni, ki jih mnogi dojemajo kot presenetljivo mile, se neizogibno pojavi vprašanje: ali je pravica res zadovoljena?

Pravo mora biti pravično, vendar mora hkrati pošiljati jasno sporočilo, da družba najhujših zločinov ne tolerira. Kazen ni zgolj sankcija za storilca, ampak tudi zaščita družbe in priznanje trpljenja žrtev.

Posebej zaskrbljujoče je, ko se pri ljudeh začne utrjevati občutek, da sistem kaže več razumevanja do storilcev kot do tistih, ki so utrpeli posledice njihovih dejanj. Takšen občutek je nevaren, saj spodkopava zaupanje v institucije, brez katerih pravna država ne more delovati.

Državljani pričakujejo, da bodo sodišča neodvisna, a hkrati tudi odgovorna do družbe, ki ji služijo. Če sodbe znova in znova povzročajo ogorčenje, potem razprava o ustreznosti kazenske politike ni le legitimna, ampak nujna.

Pravosodje mora ostati pravično. Vendar pravičnost ne pomeni le zaščite pravic obdolžencev. Pomeni tudi zaščito žrtev, njihovih družin in vseh poštenih ljudi, ki od države pričakujejo varnost.

Kajti država, ki ne zna odločno zaščititi svojih najranljivejših, tvega, da bo izgubila zaupanje tistih, ki spoštujejo njene zakone.

OBRAZLOŽITEV

Bauerjeva izjava je bila posledica dveh konkretnih primerov, ki sta nedavno povzročila ogorčenje. 21-letni moški naj bi 13-letni deklici drogiral in spolno zlorabljal – eno od deklet je umrlo zaradi prevelikega odmerka. Sklicuje se na članek v časopisu Express. Kazen: zgolj štiri mesece zapora, kar pomeni, da je bil storilec dejansko izpuščen takoj po priporu.

Drugi primer vključuje Sirca, ki je posilil šestletno deklico in bil obsojen na štiri leta in pol zapora – možno zato, ker posilstvo otrok po avstrijski kazenski zakonodaji ni obravnavano kot hujše kaznivo dejanje kot posilstvo odraslih.

»Z vsem spoštovanjem do naše pravne države je tukaj očitno nekaj narobe,« je dejala Bauerjeva. Vsak, ki zlorablja otroke, drogira mladoletnike ali stori najhujša nasilna kazniva dejanja, uničuje življenja – žrtve se morajo s posledicami boriti vse življenje, medtem ko je storilec izpuščen že po nekaj letih ali mesecih.

Političarka iz stranke ÖVP zato poziva k odkriti razpravi o obstoječem okviru za izrekanje kazni. Njen zaključek: "Trenutne kazni so preprosto nesorazmerne."

Epilog:
Če ljudje za najhujše zločine dobijo kazni, ki jih javnost dojema kot mile, se začne krhati zaupanje v pravno državo. Država ne sme pozabiti, da je njena prva dolžnost zaščita žrtev in varnost poštenih ljudi. Ko sodbe vzbujajo več vprašanj kot občutka pravičnosti, je čas za resen razmislek o tem, ali sistem še vedno služi tistim, ki jih mora varovati.

UPOR

11/06/2026

NEMČIJA V PARADOKSU: KDO VARUJE KOGA

Varnostna podjetja: Muslimani varujejo Nemce pred muslimani

Pred desetletjem so ljudem govorili, da množične migracije prinašajo bogastvo, varnost in kulturno obogatitev. Danes pa Nemčija plačuje milijarde za varnostno industrijo, ki eksplozivno raste prav zaradi posledic te politike.

V številnih mestih Nemce pred kriminalom varujejo varnostniki migrantskega porekla, medtem ko med osumljenci kaznivih dejanj pogosto najdemo prav ljudi iz istih migrantskih okolij. To ni več integracija. To je družbeni paradoks, ki si ga je ustvarila politika odprtih vrat.

Vprašanje ni, kdo opravlja svoje delo pošteno in odgovorno. Vprašanje je, kako je Evropa sploh prišla do točke, ko mora posledice lastnih političnih odločitev reševati z vedno več nadzora, varovanja in stroškov za varnost.

EPILOG:
Ko država najprej uvozi problem, nato pa mora uvoziti še rešitev za ta problem, to ni uspešna politika. To je račun, ki ga na koncu plačajo davkoplačevalci.

UPOR

11/06/2026

BELFAST V PLAMENIH: AZILANT IZ SUDANA OBDOLŽEN POSKUSA UMORA

Po poročilih več medijev je osumljenec za brutalen napad z nožem v Belfastu res identificiran kot 30-letni Sudanec Hadi Alodid, ki je imel v Združenem kraljestvu odobreno pravico do bivanja po azilnem postopku. Obtožen je poskusa umora po napadu, v katerem je bila žrtev hudo poškodovana.

Pomembno pa je poudariti, da trditev iz naslova članka, da naj bi bil osumljenec nekdanji sudanski policist, v poročilih večjih medijev, ki so doslej poročali o primeru, ni bila neodvisno potrjena. Več virov potrjuje njegov sudanski izvor in azilni status, ne pa tudi njegove pretekle službe v sudanski policiji.

Kar je že potrjeno:
osumljenec je sudanski državljan,
v Združeno kraljestvo je prišel preko Irske,
prejel je dovoljenje za bivanje po azilnem postopku,
obtožen je poskusa umora,
napad je sprožil večdnevne proteste in izgrede v Belfastu.

Britanska vlada je nakazala načrte za poostritev pravil o družbenih omrežjih v času "krize", saj obstaja zaskrbljenost, da so grafični posnetki napada in domnevno vnetljive objave na družbenih omrežjih – zlasti tiste ameriškega milijarderja Elona Muska in britanskega desničarskega aktivista Tommyja Robinsona – prispevale k razplamtenju napetosti.

Vendar pa je politik in komentator stranke Reform UK Matt Goodwin dejal, da napetosti ne podžigajo »družbeni mediji« ali »skrajna desnica«, temveč »zelo premišljena politika množičnega nenadzorovanega priseljevanja in odprtih meja«, ter dodal, da se mora »ta politika končati, sicer bo uničila zahodne narode«.
___________________

ZADNJE NOVICE
11. junij 2026

Belfast: Britanska vlada se bori proti protestom s spletno cenzuro

Po drugi noči nemirov v Belfastu proti migrantom in vladi je posredoval britanski medijski nadzorni organ. Izjavil je, da je treba "rasistični sovražni govor" prepovedati na družbenih omrežjih.

____________________

Epilog:

Kolikokrat bomo še poslušali, da so vsi pomisleki glede migracijske politike le pretiravanje? Kolikokrat bomo še gledali iste prizore – napade, nemire, goreče ulice in prestrašene prebivalce – nato pa poslušali razlage, da to nima nobene povezave z zgrešeno politiko odprtih vrat?

Belfast ni osamljen primer. Je le še en opozorilni znak v dolgi vrsti opozoril, ki jih evropske elite predolgo ignorirajo. Vsak nov napad, vsak nov izgred in vsak nov primer neuspešne integracije dodatno spodkopava zaupanje ljudi v sistem, ki bi moral najprej varovati lastne državljane.

Vprašanje ni več, ali obstaja problem. Vprašanje je, koliko časa ga bodo tisti na vrhu še zanikali. Evropa namreč ne potrebuje novih izgovorov – potrebuje odgovore, odgovornost in pogum, da prizna napake, preden bo cena zanje še višja.

UPOR

11/06/2026

MUSLIMANSKA BRATOVŠČINA V EVROPI: TIHA MREŽA VPLIVA, KI SKRBI VSE VEČ DRŽAV

Članek v Algemeinerju povzema nova poročila izraelskega Ministrstva za diasporo in boj proti antisemitizmu, ki opozarjajo na širjenje vplivnih mrež Muslimanske bratovščine v Nemčiji in Italiji. Po navedbah poročila naj bi organizacija delovala prek široke mreže društev, izobraževalnih ustanov, dobrodelnih organizacij in gospodarskih struktur, pri čemer navzven pogosto nastopa kot zmerna in družbeno angažirana organizacija.

Poročilo posebej izpostavlja Nemčijo, kjer naj bi bilo okoli 12.000 oseb ideološko ali organizacijsko povezanih z mrežami Muslimanske bratovščine. Nemške oblasti že več let spremljajo določene organizacije zaradi suma islamističnega vpliva, vendar avtorji poročila trdijo, da se mreža prilagaja z reorganizacijami, novimi imeni in decentralizirano strukturo.

Pomembno je poudariti, da gre za ugotovitve izraelskega vladnega poročila. V Evropi glede Muslimanske bratovščine ni enotnega stališča. Nekatere države in strokovnjaki opozarjajo na njen politični in ideološki vpliv ter povezave z islamističnimi gibanji, drugi pa opozarjajo, da je treba posamezne organizacije presojati na podlagi konkretnih dokazov in dejavnosti.

-------------------

Evropa se danes ne sooča le z vprašanjem migracij, temveč tudi z vprašanjem vpliva organizacij, ki želijo dolgoročno oblikovati družbo po svojih ideoloških merilih. Če so opozorila o širjenju teh mrež utemeljena, potem je skrajni čas za odprto in pošteno razpravo. Demokracija se ne brani s tišino, ampak z budnostjo, preglednostjo in pogumom, da se o težavah govori, preden postanejo še večje.

UPOR

11/06/2026

AZILNI SODNIK OPOZORIL NA NEPRAVILNOSTI – NATO SO PREISKALI NJEGOVO PISARNO

Ta članek opisuje primer iz Avstrije, ki ga avtor knjige in nekateri kritiki predstavljajo kot možen primer povračilnih ukrepov proti sodniku, ki je opozarjal na domnevne nepravilnosti v azilnem sistemu. Po navedbah članka je innsbruški sodnik za azil prijavil domnevne nepravilnosti v enem od azilnih združenj, kmalu zatem pa je bila opravljena preiskava njegove pisarne. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je bila preiskava nezakonita.

Po navedbah novinarja in avtorja knjige Gernot Rohrhofer naj bi bilo proti določenim uslužbencem podanih veliko očitkov, ki se niso izkazali za utemeljene, medtem ko je sodnik zaradi celotne afere utrpel finančne in psihične posledice. Avtor zato odpira vprašanje, ali je šlo za obliko pritiska oziroma maščevanja proti človeku, ki je opozarjal na nepravilnosti.

Pomembno pa je poudariti, da gre za obtožbe in interpretacije, predstavljene v knjigi in medijskem poročanju. Sam članek ne vsebuje dokončnih sodnih ugotovitev, da je bila preiskava izvedena kot povračilni ukrep. Ugotovljeno naj bi bilo le, da je bila preiskava kasneje ocenjena kot nezakonita.

KO SODNIK SPREGOVORI, POSTANE TARČA?

Če držijo navedbe iz Avstrije, potem se postavlja zelo resno vprašanje: kaj se zgodi, ko sodnik opozori na nepravilnosti v azilnem sistemu? Namesto da bi se preiskale njegove navedbe, naj bi se pod drobnogledom znašel on sam. Kasneje je bila preiskava njegove pisarne celo razglašena za nezakonito. Takšni primeri pri mnogih ljudeh vzbujajo dvom, ali so v občutljivih migracijskih zadevah vsi deležni enake obravnave in zaščite. Kadar tisti, ki opozarjajo na težave, postanejo predmet pritiskov, je ogroženo zaupanje v celoten pravosodni sistem.

KAJ PIŠEJO MEDIJI

Sodnik za azil je poročal o nepravilnostih – nato so preiskali njegovo pisarno
Sodnik za azil iz Innsbrucka je prijavil domnevne zlorabe v združenju za azil – kmalu zatem so mu preiskali pisarno. Racija je bila kasneje razglašena za nezakonito. Avtor Gernot Rohrhofer govori za Express o morebitnih povračilnih ukrepih in potencialno eksplozivnem primeru.

Vsredišču zgodbe so dunajsko združenje za azil, Zvezno upravno sodišče in sodnik za azil v Innsbrucku.

V intervjuju za express Rohrhofer pravi: »Predvidevati je treba, da je šlo za namerni poskus utišanja ljudi.« Za vse omenjene velja domneva nedolžnosti.

Sodnik za azil v Innsbrucku je tam opazil številne incidente: postopke, ki so bili umetno podaljševani, poroča Rohrhofer, ali prosilce za azil, ki naj bi kot razlog za beg navedli homoseksualnost.

Upošteva se tudi možnost namerno dogovorjenih porok, namerno spočetih otrok in morebitnega dogovarjanja med vsaj enim zaposlenim v združenju in sodniki.

Sodnik je incidente prijavil oblastem, vključno z obtožbami o hudi poslovni goljufiji. Omenjeno je bilo tudi nepooblaščeno izstavljanje računov.

Posebej eksplozivni so interni dokumenti kluba, ki jih Rohrhofer objavlja v svoji knjigi. Avtor jih imenuje "protokoli prevare". Ti vsebujejo na primer dokaze o namernem zavlačevanju. Roki so bili očitno namerno zamujeni. Zapisi so vsebovali fraze, kot so: "Pustimo to zadevo pri miru" ali "Ne vznemirjajmo osjega gnezda".

Rohrhofer v intervjuju poudarja: Mnogi ljudje, ki so jim pomagali, so imeli realno malo možnosti za pridobitev azila. Nekateri so bili v Avstriji že večkrat obsojeni. Kljub temu so se postopki nadaljevali.

Po Rohrhoferjevih besedah je združenje za azil očitno imelo tudi finančni dobiček. Prosilci za azil so postali člani in plačevali članarino. Sprva 150 evrov na leto, zdaj 300 evrov. Posamezni postopkovni koraki so se zaračunavali ločeno.

Sodnik iz Innsbrucka je ocenil, da je bilo v več letih oskrbljenih približno 15.000 beguncev. Rohrhofer zato govori o prihodkih v višini milijonov.

Sodišče je kasneje razsodilo, da je preiskava nezakonita. Po Rohrhoferjevih besedah je trajala 184 ur. Preiskali so ne le spise, temveč tudi zasebne dokumente – vključno z zdravniškimi poročili in pismi pokojninskega sklada.

189 obtožb – nobena ni ostala.
Preiskavi je sledil disciplinski postopek. Primer svetovalca je še posebej presenetljiv. Rohrhofer pravi, da je bilo proti njemu vloženih 189 individualnih ovadb. Rezultat: "Nobena ovadba ni bila utemeljena."

Pravni ukrepi so bili sproženi tudi proti sodniku samemu. Najprej pritožba. Nato dodatna pritožba. Nato nadaljnje obtožbe.

Disciplinski postopek proti njemu je trajal štiri leta in en mesec. »Disciplinski postopek visi nad nekom kot meč,« pravi Rohrhofer. Že samo dolgo trajanje je lahko breme in pravzaprav kazen.

Breme vredno skoraj 200.000 evrov
Primer je imel za sodnika ogromne finančne posledice. Po Rohrhoferjevih besedah je moral plačati več kot 30.000 evrov, vključno s sodnimi stroški. Poleg tega je imel še sodne stroške v višini približno 150.000 evrov. "Tukaj govorimo o skoraj 200.000 evrih," pravi Rohrhofer.

Sodnik si tega ni mogel privoščiti. Imel je otroke, posojilo in že dolgo ni bil na dopustu. Poleg finančnega bremena je bil tu še psihološki pritisk.

Rohrhofer to vidi kot problem za pravno državo. Če se sodni postopki vlečejo leta, lahko sami postopki postanejo kazen. "Po mojem mnenju to ni v skladu z načelom pravne države."

UPOR

UPOR

12/06/2026

12/06/2026

12/06/2026

12/06/2026

12/06/2026

12/06/2026

11/06/2026

11/06/2026

11/06/2026

11/06/2026

Address

Website

Alerts

Contact The Organization

Shortcuts

Share

Category