CAAP Maribor

29/07/2026

🧱 Kako graditi skupnosti, odporne na podnebne spremembe?

Tako materialne kot družbene posledice podnebnih sprememb in podnebne krize so vedno bolj prisotne, vidne in otipljive. V Evropi temperature naraščajo dvakrat hitreje od globalnega povprečja. Vsako leto se soočamo z bolj resnimi naravnimi nesrečami kot so požari, toče, neurja, poplave in vročinski valovi. V kontekstu bivanja se kot največja nevarnost kažejo vročinski valovi, ki so med naravnimi nesrečami odgovorni za kar 93% smrtnih žrtev. Po uradnih podatkih so evropske države med rekordnim vročinskim valom, ki je konec junija 2026 zajel zahodni del evropske celine, zabeležile več kot 10.000 dodatnih smrtnih primerov. Velika večina – več kot 9.000 – predstavlja osebe, starejše od 65 let, kažejo podatki, ki jih je objavila mreža EuroMOMO, ki jo podpirata Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Svetovna zdravstvena organizacija.
Številke so alarmantne še posebej zaradi tega, ker strokovnjaki_nje poudarjajo, da so vse smrti zaradi vročinskega stresa v osnovi preprečljive. Evropska okoljska agencija dodatno navaja, da podnebne spremembe v kombinaciji s starajočim se prebivalstvom in vse večjo urbanizacijo po vsej Evropi pomenijo, da bodo številni ranljivi ljudje izpostavljeni visokim temperaturam. To zlasti velja za države južne in srednje Evrope, med katerimi je tudi Slovenija.Tudi NIJZ ugotavlja, da so v petih opazovanih letih med vročinskimi valovi zaznali kar 38% dvig obiskov bolnišnic zaradi bolezni povezanimi s toploto. Zdravstvene težave povezane s toplotno obremenitvijo so obsežne. V Sloveniji je ugotovljena statistično značilna povezanost med vročinskimi valovi in boleznimi ledvic, endokrinimi boleznimi, boleznimi kože, presnovnimi boleznimi, vnetnimi boleznimi črevesa in želodca in obiski nosečnic na urgenci.

Prebivalci se s povišanimi temperaturami običajno spopadajo na individualne načine, tisti, ki to zmorejo, oz. si lahko finančno privoščijo, z uporabo klimatskih naprav ali pa z umikom v naravo. Problem ostaja nerešen za prebivalce, ki si iz ekonomskih razlogov ne morejo privoščiti klimatiziranih bivališč, primernejšega bivališča ali primernejšega delovnega mesta. Svetovna banka navaja, da revnejši prebivalci pogosto niso le med najbolj ranljivimi za podnebne spremembe, ampak so tudi nesorazmerno izpostavljeni ukrepom za njihovo odpravljanje. Posledice podnebnih sprememb na življenja revnejših družbenih skupin (npr. v Sloveniji je po podatkih SURS stopnja tveganja revščine med starejšimi višja kot med vsem prebivalstvom) se lahko kažejo kot višji življenjski stroški, izguba sredstev za preživljanje ter omejen dostop do virov in podpornih sistemov, kar še povečuje obstoječe neenakosti in trende revščine. Glede ranljivih skupin Svetovna banka dodatno navaja, da so delavci v nekaterih sektorjih še posebej občutljivi na vse bolj nepredvidljive vremenske in sezonske vzorce. Gospodinjstva, ki jih vodijo ženske, otroci, ljudje z oviranostmi, etnične manjšine, najemniki, delavci migranti, razseljene osebe, starejši ljudje in druge družbeno marginalizirane skupine, imajo pogosto manj finančnih in drugih virov za spopadanje s pretresi, ki bi lahko ogrozili njihovo blaginjo in blaginjo njihovih družin, ter za okrevanje po njih. Temeljni vzroki za njihovo ranljivost se skrivajo v kombinaciji njihovega finančnega, socialno-ekonomskega, kulturnega in družbenega položaja, geografske lokacije ter njihovega omejenega dostopa do virov, storitev in moči odločanja.

V okviru projekta Izgradnja odpornih skupnosti v času podnebnih sprememb intenzivno raziskujemo in analiziramo strateške dokumente in domačo in tujo znanstveno literaturo o vplivu podnebnih sprememb na starejše (zlasti starejše z nižjimi prihodki), migrante_ke (predvsem migrantske delavce_ke v kmetijstvu, gradbeništvu in skrbstvu) in mlade (predvsem mlade skrbstvene delavce_ke in mlade migrante_ke). Z njimi izvajamo tudi preliminarne polstrukturirane intervjuje in fokusne skupine. V nadaljevanju bomo na podlagi analiz pripravili nabor priporočil za lajšanje podnebne krize za občine in državo ter ciljnim skupinam nudili podporo pri snovanju in načrtovanju pilotnih akcij za prilagajanje na podnebno krizo (na področjih samooskrbe, souporabe, izmenjave in ponovne uporabe, krepitve neformalne medsosedske pomoči, trajnostne mobilnost, skupne uporabe hlajenih javnih prostorov) in storitev socialne ekonomije (SE).

Partnerji projekta:
IPoP - Inštitut za politike prostora (vodilni partner)
IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora
CAAP Maribor
Organizacija za participatorno družbo
Terra Vera
Pekarna Magdalenske mreže

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru Javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

Ilustracija: Brina Fekonja

15/07/2026

🌩️🔥☀️🌳Kako podnebne spremembe vplivajo na naše vsakdanje življenje? 🚲 In kako se lahko odzovemo in povežemo v skupnosti, da nam bo vsaj malo lažje ali da bo manj škode? 🏚️ 🚨O tem se skupaj s partnerji - Pekarna Magdalenske mreže, IPoP - Inštitut za politike prostora, Zadrugator - IŠSP, Terra Vera, Organizacija za participatorno družbo sprašujemo in iščemo rešitve v projektu Izgradnja odpornih skupnostih v času podnebnih sprememb.

*»Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025«.

🍳 VROČE KO PES, KAJ LAHKO NAREDIMO❓

Na družbenih omrežjih krožijo posnetki, kako si ljudje zunaj zgolj z uporabo sonca in vročine pečejo jajce na oko. Noro vroče je bilo letos že junija, še preden bi uspeli pobegniti na morje. Pa ne da nas na morju čaka ohladitev v prijetno hladni vodi. Morska voda na hrvaški obali ima že danes več kot 27 stopinj Celzija, v nadaljevanju julija in avgusta lahko pričakujemo temperature vode kot v džakuziju.

Podnebna kriza in z njo vročinski valovi, ne prizadenejo vseh enako. Ne živimo vsi v klimatiziranih stanovanjih, ne delamo v klimatiziranih pisarnah, da bi se lahko prijetno ohladili v notranjih prostorih. Mnogi delajo na prostem ali pa ob vročih strojih, štedilnikih. Zračenje ponoči ali zjutraj ne pomaga dovolj, saj vročina vztraja tudi ponoči. Standardni nasveti za umik pred vročino so tako za številne neizvedljivi, opozarjajo pri konzorciju projekta Izgradnja odpornih skupnosti v času podnebnih sprememb.

🔴 Temperature v Evropi naraščajo dvakrat hitreje od globalnega povprečja. Povprečne dnevne temperature v Sloveniji so bile letos junija za štiri do pet stopinj višje od dolgoletnega povprečja. Klimatolog Grega Vertačnik je za STA dejal, da tako izrazitega vročinskega vala kot smo ga doživeli v juniju, ki bi trajal tako dolgo in na tako velikem območju, v zgodovini Evrope še nismo imeli. Celo julija in avgusta so tako obsežni vročinski valovi redki.

V obdobju, ko bi morale emisije toplogrednih plinov že strmo upadati, smo še vedno priča vsakoletni rasti. Rekordne poletne temperature ter pogostejše naravne katastrofe so posledica neukrepanja zoper podnebno krizo. Takšen vročinski val, ki smo mu bili priča konec junija, bi bil brez podnebnih sprememb pred 50 leti nemogoč, opozarjajo znanstveniki. Organizacija World Weather Attribution (WWA) v novi študiji ugotavlja, da so ekstremni vremenski pojavi, kot so vročinski valovi, vse pogostejši in intenzivnejši, omejevanje segrevanja pa je ključnega pomena za preprečevanje najhujših posledic podnebnih sprememb. Še posebej ogrožena so urbana okolja, kjer je malo zelenja in veliko betonskih površin, ki dodatno segrevajo ozračje. Klimatolog Igor Žiberna ugotavlja, da povzročajo toplotni otoki poleti kar 6,6 stopinj višje temperature od referenčnih, so še opozorili pri konzorciju projekta Izgradnja odpornih skupnosti v času podnebnih sprememb. 👀

Če že to poletje komaj zdržimo, bo v prihodnjih letih, desetletjih in stoletjih še precej huje, če se na podnebno krizo ne bomo pripravili na vseh frontah in kolikor je le mogoče zamejili nadaljnje segrevanje ozračja. Zraven klasičnih individualnih ukrepov, da naj se umaknemo v senco in klimatiziran prostor, naj veliko pijemo in opravke opravljamo zjutraj ali zvečer, so tukaj še ukrepi, ki bi jih morale pospešeno izvajati občine ob ustrezni podpori države. Na primer javne hladne točke, torej klimatizirani prostori, kamor se lahko prebivalci in prebivalke umaknejo pred vročino. Te morajo biti dostopne vsem. V Rimu in Zagrebu so v času vročinskih valov uvedli brezplačen vstop na mesta kopališča. Ob tem je seveda ključno, da pazimo na ranljivejši del populacije, med katerimi so starejši, otroci, migrantski delavci, manj premožni itd.

➡️ Posebno pozornost bi morali nameniti tudi delavcem na prostem – v gradbeništvu, kmetijstvu, dostavi in komunalnih službah. V času vročinskih valov bi morali imeti zagotovljene pogostejše odmore v senci, dostop do pitne vode ter možnost prilagajanja delovnega časa, mreže javnih pitnikov, senčenje javnih površin, prilagajanje delovnega časa, 'hladne' poti skozi mesto (označene peš povezave po senčnih ulicah), načrtovanje novih sosesk tako, da ne nastajajo toplotni otoki. Tudi manjše občine lahko veliko naredijo z ohranjanjem dreves ob cestah, urejanjem javnih zelenih površin, zaščito vodnih virov, odpiranjem knjižnic ali kulturnih domov kot hladnih zatočišč ter z lokalnimi sistemi obveščanja ob vročinskih valovih.

Eden izmed bolj pomembnih ukrepov pri spopadanju s podnebno krizo in vročinskimi valovi je ozelenitev mest. A ta pogosto poteka brez dolgoročnega načrta, precej pogosteje pa se zaradi tržne logike ozelenjujejo bogatejše soseske kot pa revnejše. V New Yorku so ugotovili, da so revnejše soseske zgolj v 19 % pokrite z drevesi, medtem ko v bogatejših predelih ta delež znaša 26 %. Soseske z manj sence in manj klimatiziranih stanovanj imajo tudi najmanj politične moči. Župan New Yorka Zohran Mamdani zato načrtuje ozelenitev New Yorka, ki jo bo začel v najrevnejših predelih mesta. Ta prepad ni vprašanje estetike, ampak življenja in smrti. Zaradi vročine v New Yorku umre več kot 500 oseb, temnopolti so dvakrat bolj ogroženi kot belska populacija. Najbolj ogrožena področja bodo ozelenjena že do konca leta 2027. Nato bodo do leta 2040 sledile še vse ostale soseske, pri čemer je cilj da je 30% mesta pokritega z drevesi. 🌳✅

Vroče nam je, ker nas vladajoči razred zaradi pohlepa zavestno vodi v podnebni zlom. Na nas je, da se organiziramo in si s političnim bojem izborimo sistem, ki bo poskrbel za vse med nami, ustavil podnebni zlom in kar se da omilil že narejeno škodo našemu planetu. Zato bi si morali zastaviti tri ključna vprašanja. Prvič, kako kot skupnost lažje prebrodimo vročinske valove. Drugič, kako se bolje pripravimo na ukrepanje ob vse pogostejših naravnih katastrofah. In tretjič, kaj moramo narediti, da bomo ublažili podnebno krizo in preprečili črne scenarije, proti katerim zdaj drvimo veliko hitreje kot so mislili znanstveniki.

➡️ Odgovore na ta vprašanja že iščejo aktivisti in aktivistke Mreže za pravičen prehod v okviru vzpostavljajočih se delovnih brigad. Cilj delovnih brigad je zgraditi solidarnostno mrežo, ki deluje na terenu v korist lokalnega okolja na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Če tudi vas skrbi za prihodnost in bi se želeli konkretneje angažirati, nam pišite v zasebno sporočilo Rdeče pese na Facebooku ali Instagramu, ali pa na našo e-pošto [email protected] in vas bomo povezali z mrežino ekipo aktivistov. Že ta trenutek pa lahko preverimo, če so starejši sosedje zaščiteni pred vročino, poskrbimo za pitno vodo na javnih dogodkih in organiziramo sosedske mreže pomoči. ✊

06/07/2026

Delimo vabilo na konferenco, ki bo potekala tako v živo kot preko spleta - Strengthening skills for the Social Economy: from Blueprint to action, na kateri bodo predstavljeni ključni rezultati in praktične delavnice.

🔑Več informacij in povezavo do prijave najdete na: https://socialeconomyskills.eu/base-final-event-july-9th/

06/07/2026

Kaj ob Mednarodnem dnevu zadružništva pravi predsednik ICA (Mednarodne zadružne zveze)?

Več: https://ica.coop/en/newsroom/news/message-2026-international-day-cooperatives-dr-ariel-guarco-ica-president

International Cooperative Alliance

Dear cooperative members,This Saturday, 4 July, we will celebrate another International Day of Cooperatives, focusing on peace.Unfortunately, we live in a time when violence has taken hold in many territories.

09/06/2026

[Dobra praksa]
Mestna občina Kranj aktivno podpira socialna podjetja.👏
https://www.kranj.si/mestna-obcina/javni-razpisi-narocila-razgrnitve/javni-razpisi
Kako pa je v vaši občini?

08/05/2026

Povabite tudi vaše računovodje 🔄, da bo vse pod kontrolo 🧑‍💻

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

[SPLETNI SEMINAR] 📊 𝗼 𝗿𝗮𝗰̌𝘂𝗻𝗼𝘃𝗼𝗱𝗲𝗻𝗷𝘂 𝘇𝗮 𝘀𝗼𝗰𝗶𝗮𝗹𝗻𝗮 𝗽𝗼𝗱𝗷𝗲𝘁𝗷𝗮

Še enkrat želimo spomniti socialna podjetja o seminarju, ki ga s Slovenskim inštitutom za revizijo organiziramo o računovodskih posebnostih in zahtevah. 📑

🗓 četrtek, 14. 5. 2026
🕘 9.00 do 12.15
💻 na spletu

🔎 Na seminarju bomo predstavili tudi novi Pravilnik o spremljanju poslovanja socialnih podjetij.

📌 Seminar je namenjen praktičnemu 𝗿𝗮𝘇𝘂𝗺𝗲𝘃𝗮𝗻𝗷𝘂 𝘇𝗮𝗵𝘁𝗲𝘃 𝗦𝗥𝗦 𝟯𝟱 𝗶𝗻 𝗽𝗼𝗱𝗽𝗼𝗿𝗶 𝘀𝗼𝗰𝗶𝗮𝗹𝗻𝗶𝗺 𝗽𝗼𝗱𝗷𝗲𝘁𝗷𝗲𝗺 pri pravilnem računovodskem poročanju.

⚡ 𝗣𝗼𝗵𝗶𝘁𝗶𝘁𝗲 𝘀 𝗽𝗿𝗶𝗷𝗮𝘃𝗼! Prijave na dogodek bodo odprte do 12. 5. 2026 do 16h.

Povezava do več info in prijave: https://www.gov.si/dogodki/2026-05-14-seminar-o-racunovodenju-za-socialna-podjetja/

23/04/2026

Delimo...
🙋 Živo Gnezdo išče nove "ptičke".

23/04/2026

[VABIMO] International Cooperative Alliance v partnerstvu z Mednarodnim centrom za upravljanje zadrug na Univerzi Saint Mary's ter Univerzo Jurja Dobrile v Puli napoveduje 𝐏𝐨𝐥𝐞𝐭𝐧𝐨 𝐬̌𝐨𝐥𝐨 𝐳𝐚𝐝𝐫𝐮𝐳̌𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐩𝐫𝐚𝐯𝐚 𝟐𝟎𝟐𝟔.

📍 P**a, Hrvaška
🗓️ 23.–28. avgust 2026
📚 Mednarodna delavnica o zadružnem pravu: 22. avgust 2026

Program združuje pravne strokovnjake, oblikovalce politik, regulatorje, strokovnjake s področja zadrug in študente z namenom raziskovanja, kako se zadružne vrednote in mednarodno priznana načela prenašajo v učinkovite pravne okvire - kar je ključno vprašanje za odpornost in integriteto zadrug po vsem svetu.

Več v povezavi 👇

⚖️🌍 The ICA, in partnership with the International Centre for Co-operative Management at Saint Mary's University, and Juraj Dobrila University of P**a, has announced the 2026 Co-operative Law Summer School.

📍 P**a, Croatia
🗓️ 23–28 August 2026
📚 International workshop on cooperative law: 22 August 2026

This flagship programme brings together legal practitioners, policymakers, regulators, cooperative professionals, and students to explore how cooperative values and internationally recognised principles translate into effective legal frameworks — a critical issue for cooperative resilience and integrity worldwide.

Beyond expert-led sessions and comparative legal analysis, participants engage directly with real-world cooperatives and benefit from a truly international learning environment.

Register your interest here: https://lp.constantcontactpages.com/sv/jwlB6pf/Lawschoolinterest26

Read more about the Summer School here: https://www.smu.ca/iccm/programsandcourses/co-operative-law-summer-school.html

22/04/2026

[SODELUJEMO] Politične pobude za sprejemanje merjenja in upravljanja učinkov v socialni ekonomiji ter inovativni pristopi v državah članicah EU.
Hvala, Social Economy team EU Social, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport!