ZELENO DREVO - arboristične storitve, urejanje okolja in višinska dela

07/06/2026

🌹 SLOVENSKI DAN VRTNIC 2026 V ARBORETUMU VOLČJI POTOK 🌹

Včeraj 6. 6. 2026 smo v Arboretumu Volčji potok obiskali Slovenski dan vrtnic 🌹, ki je letos bil v nekoliko drugačni podobi.

Obiskovalci smo vrtnice lahko spoznavali skozi vonj, okus, dotik in glasbo med skoraj 1.300 različnimi vrstami vrtnic.

Poleg ogromno vrtnic smo lahko poskusili različne vrtnične sladice, napitke in druge kulinarične dobrote,
obiskali dišeče in negovalne kotičke, se udeležili meditacije pod drevesi, sodelovali pri izboru najbolj dišeče vrtnice, ter bili priča novi sezonski zgodbi Arboretuma - OBRAZI VRTNIC.

Poseben del letošnje podobe parka predstavlja deset skrivnostnih gospodičen 💃, odetih v vrtnice 🌹, ki obiskovalce vabijo k počasnejšemu sprehodu, opazovanju in uživanju v poletnem cvetenju. Predvsem zanimiva so sporočila, ki jih nosijo omenjene gospodične 😉💃 Ustavi se in preberi 🙂

OBRAZI VRTNIC se v Arboretumu začenjajo 5. junija in bodo obiskovalcem na ogled ves junij. 🌹

Še na kratko o Arboretumu 🌲🌳🌹🌷:

🌿 Arboretum Volčji Potok je največji in najbolj obiskan botanični park v Sloveniji. Na 85 hektarjih urejenih parkov, travnikov in gozdov domuje več tisoč vrst dreves, grmovnic in cvetlic z vsega sveta. Posebej očara spomladi, ko park zaživi v pisanih barvah milijonov tulipanov, narcis in drugih cvetočih rastlin. 🌷🌳✨

🌿 Arboretum sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji, zato je bil leta 1999 z odlokom v Uradnem listu Republike Slovenije razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

07/06/2026

Obiskali Arboretum Volčji Potok... 😀

01/06/2026

🌳 NAJEVSKA LIPA 🌳

Najevska lipa velja za najdebelejše drevo v Sloveniji in eno najstarejših lip v Evropi.

Njena starost je ocenjena na približno 700 do 800 let, obseg debla pa na višini prsnega koša meri okoli 11 metrov, zaradi česar sodi med najimenitnejša drevesa v Evropi.

Lipa raste na Ludranskem Vrhu nad Črno na Koroškem in je že stoletja simbol življenja, vztrajnosti ter povezanosti ljudi z naravo.

Njeno mogočno deblo je votlo in razdeljeno na več delov, vendar drevo še vedno bujno raste in vsako leto znova ozeleni.

Ime Najevska je dobila po bližnji kmetiji Najevnik. V preteklosti je bilo običajno, da so pomembna drevesa poimenovali po domačijah ali lastnikih zemljišč, zato se je za to izjemno lipo uveljavilo ime Najevska lipa.

Pod njenimi vejami so se skozi zgodovino zbirali domačini, danes pa predstavlja priljubljeno izletniško točko, kjer se prepletata naravna dediščina in mir koroške pokrajine. Obisk Najevske lipe ni le srečanje z drevesom, temveč tudi z zgodbo, ki jo pripoveduje že več stoletij.

🍃 Kraj, kjer čas teče počasneje in kjer narava pokaže svojo veličino.

26/05/2026

26/05/2026

FREZANJE ŠTOROV

Poleg podiranja dreves in odvoza, nudimo tudi frezanje štorov. 🪵

Za naročilo pokličite: 030 666 900 ☎

26/05/2026

HINCEJEVA SEKVOJA in RDEČELISTNA BUKEV v naselju Orešje pri Ptuju.

Dve veličastni drevesi!

Sekvoja v Orešju je največja med drevesi te vrste na Slovenskem. Obseg drevesa je 7,7 m, v višino pa meri 45 m.

26/05/2026

Bukev in hrast 🌳🌳

Nega (odstranitev suhih vej in namestitev povezave) naših dveh Mariborskih zaljubljencev, ki se že ogromno let tesno objemata ❤

P.s.: Vse obiskovalce Mariborskega otoka pa naprošamo, da se na drevesi več ne podpisujejo, saj vsak podpis (rezanje v deblo) predstavlja poškodbo in tveganje za drevo. Hvala v imenu dreves. 🍀🙂

21/05/2026

PARK GENERALA RUDOLFA MAISTRA V LJUTOMERU

Čudovito se je sprehoditi po Ljutomerskem parku, saj oddaja skrivnostno starodavno energijo, kjer najdete mogočna stara drevesa in zanimiv velikanski štor, katerega posek in zgodba nam ni znana. Blizu štora stoji velikanski kolut, na katerem so uprizorili letnice dogodkov v Ljutomeru. Letnice se pričnejo od 9. st. naprej.

20/05/2026

Dne 20. 5. smo na Mariborskem otoku iz bukve in maklenov odstranjevali suje veje in bršljan, ki je rastel po drevesih.

Zakaj je bršljan na drevesih lahko problematičen? 🤔

Bršljan sam po sebi ni “parazit” in drevesu ne jemlje hrane neposredno iz debla. Problem nastane, ko preraste krošnjo ali dodatno obremeni že oslabljeno drevo.

Najpogostejši razlogi, zakaj lahko škodi:
🌳 Zasenči krošnjo
Gost bršljan prekrije liste drevesa, zato drevo dobi manj svetlobe in slabše fotosintetizira.
🌳 Poveča težo
Moker ali zasnežen bršljan je zelo težak. Pri vetru lahko poveča možnost lomljenja vej ali celo podrtja drevesa.
🌳 Zadržuje vlago
Ob deblu lahko ustvarja stalno vlažno okolje, kar spodbuja glive, trohnenje in bolezni lubja.
🌳 Skrije poškodbe
Pod gosto plastjo bršljana težje opaziš razpoke, bolezni ali škodljivce.
🌳 Tekmuje za vodo in hranila pri tleh
Čeprav ni zajedavec, ima svoj koreninski sistem in v suši konkurira drevesu.

Posebej problematičen je pri 🌿:
🪵 starih ali oslabljenih drevesih,
🪵 sadnem drevju,
🪵 drevesih na vetrovnih legah.

Za odstranjevanje bršljana ali suhih vej 🙂 nas lahko pokličete na 030 666 900.