20/08/2026
Kolesarjenje pod krošnjami | Ulica heroja Šercerja in Borova vas 🌳
Danes smo na MKM nadaljevali z meritvami temperatur na mariborskih kolesarskih povezavah. V času meritev je temperatura zraka po podatkih ARSO znašala 33 °C.
Tokrat smo analizirali povezavo od Štuka do krožišča Radvanje - Borova vas, kjer smo na razmeroma kratki razdalji naleteli na dva povsem različna primera urejanja prostora.
Čeprav gre za praktično neprekinjeno povezavo, jo sestavljata dva precej različna odseka: Ulica heroja Šercerja od Štuka do Supernove in Borova vas od Supernove do krožišča. Zanimivo je, da se približno tam, kjer se spremeni ulica, precej očitno spremeni tudi količina dreves in sence.
☀️ Ulica heroja Šercerja je večinoma odprta in izpostavljena neposrednemu soncu. Ob kolesarski povezavi je zelo malo dreves, kar se pozna tudi pri temperaturah. Na izpostavljenem delu smo izmerili 50,7 °C na kolesarski površini, 46,4 °C na zvočnem zidu in 42,8 °C na zelenici.
Kako pa bi bilo, če bi bila tudi tukaj drevesa? 🌳
S pomočjo umetne inteligence smo pripravili preprosto vizualizacijo istega odseka z drevoredom. Primerjava seveda ne predstavlja načrta ureditve ali izračuna dejanskega temperaturnega učinka, lepo pa ponazori, kako bi lahko drevesa spremenila značaj prostora in zagotovila senco kolesarski povezavi.
🌳 Le nekoliko naprej, v Borovi vasi, je slika povsem drugačna. Ob kolesarski povezavi raste že precej odrasel drevored, ki ustvarja gosto senco.
Na dveh delih iste povezave smo tako dobili skoraj 20 °C razlike v temperaturi površine.
Razlika pa ni samo na termometru. Ko iz odprtega, osončenega dela zapelješ pod krošnje dreves, se sprememba občuti takoj. Odrasel drevored ne pomeni samo nižje temperature površin, ampak tudi bistveno prijetnejše okolje za hojo in kolesarjenje.
Drevesa vplivajo tudi na videz in kakovost javnega prostora. Borova vas je zaradi odraslega drevoreda že na pogled bolj zelena, prijetna in privlačna, medtem ko odprt in skoraj povsem neosenčen del Ulice heroja Šercerja deluje precej bolj pusto. Drevesa torej niso pomembna samo zaradi sence, pomembno prispevajo tudi k temu, kako prostor doživljamo in kako prijetno se je po njem premikati.
Prav takšni primeri lepo pokažejo, zakaj pri načrtovanju kolesarskih povezav ni pomembna samo kakovost kolesarske steze. Pomembno je tudi, skozi kakšen prostor poteka in koliko sence ponuja uporabnikom v najbolj vročih dneh.
Več o projektu: https://ibikemaribor.com/kolesarjenje-pod-krosnjami/
Kolesarjenje pod krošnjami je projekt Mariborske kolesarske mreže v okviru Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor.
Projekt sofinancirata Eko sklad in pristojno ministrstvo s sredstvi Podnebnega sklada.