30/04/2026
Tango no Sekku (端午の節句, Tango no Sekku, Boys’ Festival / Iris Festival, praznik petega dne petega meseca) je praznik, ki je bil sprva vezan na prvi “konjski dan” petega meseca, pozneje pa se je ustalil na 5. maj.
V svojem izvoru je predvsem zaščitni in očiščevalni praznik, povezan z odganjanjem bolezni, nesreče in nečistosti ob prehodu v zgodnje poletje. Zato so z njim tesno povezani shōbu (菖蒲, shōbu, sweet flag / iris-like aromatic plant, perunika oziroma dišeča močvirska perunika), yomogi (蓬, yomogi, mugwort, pelin) in kusudama (薬玉, kusudama, medicinal scented ball, dišeča zaščitna krogla), torej rastline in predmeti, ki nosijo pomen zaščite, očiščenja in želje po mubyō sokusai (無病息災, mubyō sokusai, good health and freedom from illness, zdravju in varnosti pred boleznijo).
Sčasoma se je praznik povezal tudi z bojevniškim idealom, ker se beseda shōbu (菖蒲, shōbu, sweet flag, perunika) glasovno ujema z izrazom shōbu (尚武, shōbu, esteeming martial virtue, čaščenje bojevniške vrline), dolgi listi te rastline pa spominjajo na rezilo meča. Zato praznik nosi tudi pomene moči, poguma, zaščite in zdrave rasti dečkov.
V čajni sobi se ta praznik najlepše nakaže z zadržano, a jasno sezonsko govorico: z jiku (軸, jiku, hanging scroll, viseči zvitek) z majskim ali zaščitnim poudarkom, z chabana (茶花, chabana, flowers for tea, čajne rože), v kateri ima posebno mesto prav shōbu (菖蒲, shōbu, sweet flag, perunika), ter s prazničnimi sladkimi jedmi, kot sta chimaki (粽, chimaki, wrapped festival dumpling, praznični zavitek) in kashiwa-mochi (柏餅, kashiwa-mochi, oak-leaf rice cake, riževa tortica v hrastovem listu), ki s svojo simboliko dodatno poudarita zaščito, čistost in kontinuiteto rodu.
Ob tem času je mogoče v izbor predmetov vnesti tudi nekoliko bolj obredno ali šintoistično noto, posebej če želimo priklicati ozračje zgodnjega poletja, prazničnosti in zaščitne moči tega dne.
S konji je Tango no Sekku (端午の節句, Tango no Sekku, Boys’ Festival / Iris Festival, praznik petega dne petega meseca) povezan že v samem izvoru, saj je bil praznik prvotno vezan na prvi “konjski dan” petega meseca. Konj je v japonski simboliki dolgo nosil pomen moči, plemenitosti, gibanja in zaščitniške energije, v vojaški kulturi pa tudi poguma, spretnosti in pripravljenosti. Zato povezava s konjem lepo dopolnjuje poznejši bojevniški pomen praznika: ob shōbu (菖蒲, shōbu, sweet flag / iris-like aromatic plant, perunika / dišeča močvirska perunika), ki spominja na meč, se tudi konj pojavi kot simbol odraščanja, telesne moči in odločnosti. V čajnem kontekstu se ta povezava lahko nakaže bolj posredno — na primer z jiku (軸, jiku, hanging scroll, viseči zvitek) z motivom konja, s poetično aluzijo na pomladno ali zgodnjepoletno ježo, z navezavo na yabusame (流鏑馬, yabusame, horseback archery rite, šintoistični obred lokostrelstva na konju) ali z izbiro predmeta, ki prikliče bojevniško eleganco brez preveč dobesedne praznične ilustrativnosti.