OPRO, zavod za aplikativne študije

15/04/2026

RKS – Območno združenje Ljubljana vabi na okroglo mizo z naslovom "Starost med dostojanstvom in revščino: Ali kot družba izgubljamo empatijo?". Okrogla miza bo potekala v torek, 21. 4. 2026, ob 11. uri v 1. nadstropju Humanitarnega centra, Tržaška cesta 132, Ljubljana.

V času, ko se prebivalstvo hitro stara in vse več starejših ljudi živi na robu revščine, se postavljajo pomembna vprašanja: kakšen je naš odnos do starosti, v kolikšni meri smo empatični do starejših in kaj vpliva na našo empatijo?

Skupaj z gostjami in gosti bodo razpravljali o realnosti življenja starejših danes ter o tem, kako lahko kot družba okrepimo empatijo do starejših - preko občutkov, misli, do konkretnih dejanj. Sogovorniki bodo:

- mag. Barbara Purkart, direktorica Doma starejših občanov Fužine
- Amalija Šiftar, prostovoljka in koordinatorka v programu ZDUS Starejši za starejše
- Aleš Kenda, sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost
- dr. Vesna Leskošek, profesorica na Fakulteti za socialno delo, raziskovalka socialne države, revščine in neenakosti v Sloveniji

Pogovor bo moderirala Klara Golob, strokovna sodelavka RKS-OZ Ljubljana.

Vabljeni, da se dogodku pridružite in prispevate k razpravi o družbi, ki temelji na empatiji, dostojanstvu in solidarnosti.

Prijave zbirajo na [email protected] ali na 040 788 698 do petka, 17. 4. 2026.

13/04/2026

Vabimo vas k sodelovanju v kratki anketi, ki je del projekta »Raziskovanje starizma v delovnem okolju z uporabo vizualnih raziskovalnih metod«. Projekt poteka v sodelovanju med Ekonomsko fakulteto in Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani ter zavodom OPRO, v okviru javnega razpisa MVZI za problemsko učenje študentov v delovnem okolju (2024–2027).

Starizem je oblika starostne diskriminacije (predsodki ali neenaka obravnava na podlagi starosti) in je razširjen pojav (tudi v delovnih organizacijah). Ljudje na obeh straneh starostnega spektra se pogosto soočajo s stereotipi, vezanimi na njihove izkušnje, kompetence in produktivnost.

Želeli bi pridobiti vaše mnenje o tem družbenem pojavu. Anketa je anonimna in vam bo vzela 5-10 minut časa. Zbrani podatki bodo uporabljeni izključno za namene projekta in ne bodo posredovani tretjim osebam.

Do ankete lahko dostopate na tej povezavi: https://1ka.arnes.si/a/6659cea3

Hvala za vaš čas in sodelovanje!

vabimo vas k sodelovanju v kratki anketi, ki je del projekta »Raziskovanje starizma v delovnem okolju z uporabo vizualnih raziskovalnih metod«. Projekt poteka v sodelovanju med Ekonomsko fakulteto in Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani ter zavodom OPRO, v okviru javnega razpisa MVZI za prob...

16/03/2026

Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je 12. marca 2026, ob 80-letnici fakultete, potekalo srečanje akademske skupnosti o izzivih dolgožive družbe. Dogodek je izvedel doc. dr. Otto Gerdina, direktor zavoda OPRO, v okviru projekta »Raziskovanje starizma v delovnem okolju z uporabo vizualnih raziskovalnih metod«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada + (ESS+).

Otto Gerdina je opozoril, da slovenski časopisi zlasti v času volitev poudarjajo predvsem politične in ekonomske vidike staranja, saj takrat postane »rastoče volilno telo« pomembno orodje političnega boja, medtem ko sta neenakost in družbena marginalizacija starih ljudi v javni razpravi precej manj izpostavljeni.

V predavanju je pokazal da so mediji za sociologijo staranja ključno mesto preučevanja, saj »omogočajo vpogled v družben pogled na starost ter hkrati vplivajo na to, kako ljudje dojemajo staranje in stare ljudi«, hkrati pa lahko podoba starosti, oblikovana skozi medije, ostane pristranska in ne odraža nujno objektivne realnosti. Kot je izpostavil, lahko takšna medijska podoba postane realnost v svojih posledicah – na primer, ko stari ljudje zaradi zastrašujočih poročil o prometnih nesrečah starih ljudi razvijejo strah pred vožnjo in zaradi tega dejansko izgubijo vozniško samozavest in spretnosti ali pa so na cesti pogosteje tarča nestrpnosti, ker jih drugi vozniki vidijo kot manj sposobne.

Foto: Pia Opresnik

20/02/2026

V sredo, 18. 2. 2026 smo v zavodu OPRO na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani izvedli delavnico Starizem v delovnem okolju. Sodobni trendi na področju dela in upokojevanja kažejo na potrebo po podaljševanju zaposlitve, kar prinaša nove izzive pri upravljanju dela s starejšimi zaposlenimi in potrebo po novih znanjih za vodenje večgeneracijskih delovnih skupin. Starizem je ena najpogostejših ovir za učinkovito povezovanje generacij in vključevanje starejših zaposlenih, poleg tega je tudi pogosta oblika diskriminacije na trgu dela. Kljub prizadevanjem za omejevanje starizma z zakonodajo in zaposlovalnimi politikami v Sloveniji in drugod v Evropi, je diskriminacija zaradi starosti v organizacijah in podjetjih še vedno razširjena in vpliva na kariero starejših delavcev v smislu zaposlitvenih možnosti, napredovanja in ocenjevanja uspešnosti. Na delavnici, ki je potekala v okviru projekta Raziskovanje starizma v delovnem okolju z uporabo vizualnih raziskovalnih metod , ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), smo predstavili različne definicije starizma ter njegovega vpliva na medgeneracijsko sodelovanje v delovnih organizacijah.

17/09/2025

Predlog pokojninske reforme v Sloveniji navkljub višjemu odmernemu odstotku prinaša postopen dvig upokojitvene starosti in podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove. Slednje je do določene mere “napovedal” John Macnicol, eden vodilnih znanstvenih raziskovalcev starosti in staranja, ki proučuje vpliv neoliberalizma na sodobne politike glede staranja in države blaginje v nedavno prevedeni knjigi Neoliberalizacija starosti. Macnicol trdi, da so demografski in gospodarski impulzi za sodobne spremembe v pokojninskih politikah dejansko manj pomembni od vpliva neoliberalizma kot ideologije. V knjigi prepričljivo pokaže, da je starostnih politik je osrednje načelo neoliberalizma, da je starost preveč zaščiteno življenjsko obdobje in da tako privilegiranega statusa, ki ji ga zagotavlja socialna država, ni več mogoče upravičiti. Bistvo knjige lahko strnemo v naslednjih stavkih. Stare ljudi je torej treba siliti v delo do višje starosti ali pa naj postanejo enakopravni tekmeci v povečani rezervni armadi nezaposlenih delavcev, prekarcev, zaposlenih s krajšim delovnim časom, podplačanih. To grobo makroekonomsko strategijo spremlja pomirjujoča neoliberalna muzika, ki opeva večje pravice, izbiro, priložnost in opolnomočenje. Kar nam z apokaliptično demografijo in fiskalnimi pritiski prikazujejo kot neizogibno, je dejansko naslednje poglavje postopne neoliberalizacije starosti. Knjigo priporočamo v branje vsem politikom, uradnikom, nevladnikom in drugim organizacijam, ki zastopajo interese starih ljudi, kot tudi drugim, ki jih zanima kakšni interesi so dejansko v ozadju pokojninskih reform. Več o knjigi:

Referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti se posveča vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih