10/03/2026
Ljubljana, 10.3.2026
Sporočilo za javnost ob SVETOVNEM DNEVU LEDVIC 2026
Svetovni dan ledvic je vsako leto na drugi četrtek v mesecu marcu, letos ga obeležujemo
11. marca, pod geslom: »Za počasnejše staranje poskrbite za svoje ledvice«.
Delovanje ledvic in srčno-žilnega sistema je tesno povezano, zato svoja sporočila na novinarski
konferenci podajajo tri združenja: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza društev
ledvičnih bolnikov Slovenije in Slovensko nefrološko društvo.
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije:
Kronična ledvična bolezen, ki jo ima po svetu več kot 788 milijonov ljudi, je po zadnjih
podatkih deveti najpogostejši vzrok smrti, saj vsako leto povzroči skoraj 1,5 milijona smrti.
Vendar je morda še pomembnejše dejstvo, da okvarjeno delovanje ledvic neposredno prispeva k
srčnožilnim boleznim – odgovorno je za več kot 11 % vseh srčnožilnih smrti po svetu. To
pomeni, da bolezen ledvic pogosto ni “samo” ledvična bolezen – je srčnožilni problem, ki ga
prepogosto odkrijemo prepozno.
Dejstvo je, da so v Sloveniji srčnožilne bolezni še vedno vodilni vzrok smrti – predstavljajo kar
36 % vseh smrti in 15% vseh prezgodnjih smrti. Ker so dejavniki tveganja za nastanek
kronične ledvične bolezni – kot so visok krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen in
prekomerna telesna teža – v Sloveniji močno razširjeni, lahko upravičeno sklepamo, da je tudi
breme kronične ledvične bolezni precejšnje, četudi te bolezni pogosto ne prepoznamo
pravočasno. To potrjuje tudi raziskava, ki je pokazala, da ima kronično ledvično bolezen med
obravnavanimi v ambulanti družinske medicine več kot 23%, a v medicinski dokumentaciji je to
zabeleženih le pri 13,4% bolnikov. Gre torej za pogosto bolezen, ki se ji ne posveča zadosti
pozornosti.
Ledvice in srce delujeta kot partnerska organa. Ko peša delovanje enega, se to pozna tudi na
drugem. Bolniki s kronično ledvično boleznijo imajo večje tveganje za koronarno bolezen,
možgansko kap, srčno popuščanje in nenadno smrt, kar je posledica tako skupnih dejavnikov
tveganja – kot so sladkorna bolezen, hipertenzija in debelost – kot tudi neposrednih učinkov
anemije, vnetja ter zadrževanja tekočine in uremičnih toksinov.
Zgodnje odkrivanje okvare ledvic je zato ključno – še posebej pri bolnikih s srčnim popuščanjem.
Vemo, da prisotnost ledvične bolezni pomembno poslabša prognozo srčnih bolnikov in
omejuje možnosti zdravljenja, saj zahteva previdnejšo izbiro zdravil in stalno prilagajanje
terapije. Zgodnja diagnostika – redno merjenje glomerulne filtracije in preverjanje albuminurije
– nam omogoča, da bolezen zaznamo pravočasno, ko lahko njeno napredovanje učinkovito
preprečimo ali vsaj upočasnimo.
Danes imamo na voljo terapije, ki hkrati ščitijo ledvice in srce in dokazano zmanjšujejo
srčnožilne dogodke in upočasnijo napredovanje kronične ledvične bolezni. Še bolje pa je, da
nastanek teh bolezni preprečimo oziroma njihov nastanek zamaknemo čim dlje v prihodnost s
tem, kar lahko storimo sami z obvladovanjem krvnega tlaka in sladkorja, zmanjševanjem telesne
mase, gibanjem, zdrava prehrano, prenehanje kajenja ter rednim spremljanjem izvidov. Vse to
velja zlasti za tiste, pri katerih je tveganje višje.
Tako kot nedvoumno velja, da je vsak srčni utrip pomemben, velja enako tudi za ledvice,
vsaka oslabitev delovanja ledvice je pomembna in jo moramo obravnavati z vso
skrbnostjo. Če želimo zmanjšati breme srčnožilnih bolezni, moramo ledvice obravnavati kot
enako pomembnega partnerja srca. Z zgodnjim odkrivanjem, ustreznim zdravljenjem in
preventivo lahko rešimo veliko življenj.
dr. Andrej Škoberne, dr. med, Slovensko nefrološko društvo, Klinični oddelek za
nefrologijo, UKC Ljubljana
Ledvične bolezni predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj so zelo pogoste, obenem pa
povzročajo zelo malo značilnih težav, zato jih pogosto pozno diagnosticiramo. Letos bomo v
sodelovanju s timi v ambulantah družinskih zdravnikov predvidoma pričeli s programom
aktivnega iskanja ledvičnih bolezni pri osebah, ki imajo dejavnike tveganja, torej stanja in
bolezni, zaradi katerih je povečana verjetnost, da imajo težave z ledvicami. Vse državljanke in
državljane pozivamo, naj se udeležujejo vseh preventivnih zdravstvenih programov in testiranj,
ki so v naši državi na voljo. To je najboljša možna investicijo v zdravje in v aktivno in srečno
življenje v drugi polovici le tega. Zavedati se moramo, da glavni problem kronične ledvične
bolezni ni ledvična odpoved in potreba po dializi, saj to doleti zgolj približno 1 % ljudi s kronično
ledvično boleznijo. Glavni problem je, da pri bolezni oz. okvari ledvic pride do pospešitve
procesov staranja, zaradi česar imajo osebe z ledvičnimi boleznimi prej kronične bolezni, ki jih
povezujemo s staranjem, kot so srčno popuščanje, srčni infarkt ali možganska kap in imajo tudi
krajšo pričakovano življenjsko dobo.
Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., specialistka družinske medicine, Katedra za
družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani je pojasnila, da je narava
kroničnih ledvičnih bolezni (KLB) je tiha, kar 90 % bolnikov s KLB se ne zaveda svoje bolezni,
dokler ta ne doseže pozne stopnje. V Sloveniji je visoka prevalenca KLB, zajema10 % odrasle
populacije, kar je več kot je prevalenca sladkorne bolezni.
Dejavniki tveganja za kronično ledvično bolezen so znani:
- sladkorna bolezen,
- arterijska hipertenzija,
- bolezen srca ali ožilja,
- debelost,
- prisotnost KLB ali končne odpovedi ledvic (KOL) v družini,
- ledvični kamni,
- povečana prostata,
- stanje po preboleli akutni okvari ledvic,
- avtoimunska oziroma sistemska bolezen,
- dedna ledvična bolezen,
- kajenje in socialno-ekonomska prikrajšanost.
S presejanjem preprečujemo pomembne zaplete kot je preprečevanje odpovedi ledvic in
zmanjšanje srčno-žilnega tveganja (KLB je močno povezana s povečanim tveganjem za srčni
infarkt in možgansko kap). Presejanje je tudi stroškovno učinkovito, saj je zdravljenje v zgodnjih
fazah bistveno cenejše in manj obremenjujoče za zdravstveni sistem kot nadomestno zdravljenje
v končni fazi. KLB bistveno prispeva k slabši kakovosti življenja, kakovost življenja je slabša pri
vseh stopnjah KLB, ne šele, ko bolnik pride na dializo, od katere v Sloveniji odvisno približno
2000 bolnikov.
Zgodnje odkrivanje KLB je ključno za upočasnitev napredovanja bolezni. Presejanje se
izvaja s preprostimi laboratorijskimi testi krvi (ocena glomerulne filtracije - oGF) in seča
(prisotnost beljakovin):
- določitev razmerja U-albumin/kreatinin v vzorcu urina (albuminurija je prisotna pri
razmerju več kot 3g/mol)
- serumska koncentracija kreatinina (S-kreatinin) z oceno glomerulne filtracije (oGF po CKD
EPI)*
Presajanje bomo izvajali v ambulantah družinske medicine (zdravnik, referenčna sestra) pri
osebah, ki so stare 40 let ali več in imajo vsaj enega od naslednjih dejavnikov tveganja:
Sladkorni bolniki (tip 1 in 2), bolniki s povišanim krvnim tlakom (arterijsko hipertenzijo), osebe
s srčno-žilnimi boleznimi, osebe s ponavljajočimi se ledvičnimi kamni, osebe z debelostjo in
osebe s KLB v družinski anamnezi.
Osnovni pristopi k zdravljenju vključuje nadzor dejavnikov tveganja za razvoj KLB, kar
dosežemo z nadzorom krvnega tlaka, krvnega sladkorja in maščob, ter zdravili, med katerimi
večino bolnikov s KLB potrebuje zaviralce RAS sistema in SGLT2 zaviralce. Osnova zdravljenja
pa je zdrav življenjski slog.
Dragica Mlinšek, predsednica Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije je predstavila
Zvezo društev ledvičnih bolnikov Slovenije (ZDLBS): Ko človeku odpovedujejo ledvice,
doživlja stisko in stresno spremembo življenja. Da se lažje sooči z novo nastalo situacijo in si
pridobi več informacij je pomembno, da poišče pomoč v društvu ledvičnih bolnikov.
ZDLBS je humanitarna, neprofitna in nepolitična organizacija, ki temelji na prostovoljnem delu
članov. V zvezi povezujemo 11 regionalnih društev in imamo 1300 članov – ledvičnih bolnikov,
ki se zdravijo z dializo, bolnikov s presajeno ledvico in bolnikov z različnimi stopnjami KLB,
svojci, zdravstveno osebje ter drugi, ki podpirajo to organizacijo. Neprekinjeno delujemo že 47
let, od leta 1989.
Prizadevamo si seznaniti javnost o potrebah ledvičnih bolnikov in enakopravno sodelovati pri
snovanju politik, ki zadevajo življenje tovrstnih bolnikov. Imamo svojo spletno stran
www.zdlbs.si, za komunikacijo med bolniki pa izdajamo glasilo Ledvica, kjer so objavljene
zgodbe bolnikov iz različnih dializnih centrov, novosti, aktivnosti in strokovna navodila. S
preventivnimi presejalnimi programi ozaveščamo javnost za zgodnje odkrivanje ledvičnih
bolezni in pravočasno zdravljenje. Sodelujemo z zvezami in društvi s podobno strukturo članstva
doma in v tujini. Delujemo na izobraževalnem, psihosocialnem in športnem področju. Z vsem
tem omogočimo našim članom potrebno znanje za spopadanje z boleznijo, socializacijo in
izmenjavo izkušenj, kar vodi v pozitivnejše vzdušje in zavedanje, da kljub bolezni lahko živijo v
mejah normale in se lahko vključijo v okolje.
Več informacij:
Matija Cevc: [email protected], 041/774 133
Andrej Škoberne: [email protected]
Marija Petek Šter: [email protected]
Dragica Mlinšek: [email protected]
Dodatne informacije na spletnih straneh:
https://www.svetovnidanledvic.org/
www.zadobroledvic.si
https://zasrce.si/
https://klb.si/
http://www.nephro-slovenia.si/
