31/05/2026
𝗞𝗔𝗧𝗘𝗥𝗘 𝗣𝗥𝗜𝗢𝗥𝗜𝗧𝗘𝗧𝗘 𝗠𝗢𝗥𝗔𝗝𝗢 𝗕𝗜𝗧𝗜 𝗭𝗔𝗦𝗧𝗔𝗩𝗟𝗝𝗘𝗡𝗘 𝗩 𝗞𝗠𝗘𝗧𝗜𝗝𝗦𝗧𝗩𝗨?
✔️ Davčna in birokratska razbremenitev kmetijstva kmetijskih svetovalcev in povečanje samooskrbe. Boljši pogoji za živinorejo, novi hlevi za dobrobit živali. Spodbujanje mladih na podeželju. Več dogodkov, ki povezujejo kmete in jih opolnomočijo. Več prenosa znanja in izkušenj, idej iz prakse na način, ki je kmetom blizu. Poštena prehranska veriga, kjer kmetu ostane dovolj za dostojno življenje. Poštene kmečke pokojnine. Kmetje so najbolj produktivni ljudje, pa dobijo najmanjše pokojnine.
✔️ Vse kar sem že omenil prejšnjič in še ena zelo pomembna zadeva, da se slovenska zdrava ter kvalitetna hrana v prvi vrsti nameni in porabi za javne ustanove. Naši otroci vedno pojamrajo, kako slabo meso jedo v šoli, in šele nato naj gre za trgovine, kjer pa je itak "vse slovensko". Prehranska varnost, katera je pa odvisna od mnogo stvari. Lahko jo povzamemo kot trajnost. Da kmetijstvo postane ena pomembnejših panog ter da damo na prvo mesto samooskrbo z lokalno hrano. Med prioritetami morajo biti tudi prehranska varnost, odpornost kmetij na podnebne spremembe, poenostavitev birokratskih postopkov, pravičnejši položaj kmetov v prehranski verigi ter spodbujanje lokalne hrane.
✔️ Dostojno življenje kmetov in prehranska suverenost. Ohranitev družinskih kmetij. Ena ključnih prioritet mora biti generacijska prenova v kmetijstvu. Mladim kmetom in mladim, ki želijo živeti ter delati na podeželju, je treba omogočiti lažji dostop do zemljišč, investicij, znanja, svetovanja in stabilnih podpornih mehanizmov. Pri vseh ukrepih pa je ključno, da so mladi vključeni v pripravo rešitev. Politike za podeželje in kmetijstvo ne smejo nastajati brez tistih, ki bodo z njihovimi posledicami živeli najdlje.
✔️ Predvsem majn papirjev za gradnje novih štal, da se posodobitve spodbujajo, ne pa da se že v kali zatre mladega kmeta. Za mlade prevzemnike neke normalne razpise, ne pa to, da mora prva leta vodit fadn, zdevati za to ne vem koliko €€, na koncu pa itak hodi na šiht, da vse to sfinancira. Razpisati enostavnejši razpis za male kmetije, ne samo za tiste z do 12.000 eur SO, ampak notri zajeti tudi malo večje, z SO do vsaj 20.000 eur, kajti ti do sedaj niso spadali nikamor. Če ima mala kmetija nekaj malega intenzivnega sadovnjaka okoli hiše za lastno oskrbo, hitro pride čez 12.000 SO, kar pa še ne pomeni, da je to velika kmetija. Veliko je takih kmetij, ki bi bili veseli, če bi si lahko kupili oz. zamenjali vsaj kak stroj na kmetijo z novejšim in tako postali bolj konkurenčni. Včasih je bil to razpis za male kmetije za 5.000 eur, o katerem lahko samo sanjamo, da se bo kdaj ponovil... v razmislek... in vse dobro.
✔️ Samooskrba, ohraniti podeželje tudi z manjšimi kmeti. Ko nekdo kandidira na nepovratna sredstva, mora imeti enake možnosti kot vsi ostali po sistemu, Če ima država npr.1000 kmetij, mora priti vsakdo enkrat na vrsto vsaj v 10 letih. Denar za sredstva deliti na 1000, upoštevati faktor za velikost obdelave (ha) in sorazmerno razdeliti. Ne pa enim vse ,drugim pa nič. Mali kmetje čistijo državo, a jim zmanjkuje za osnovno življenje... če ni država počiščena, tudi turizem ne bo cvetel. Dodatno bi bilo potrebno spremeniti tudi politiko razpisov za nepovratna sredstva, kjer sedaj večinoma eni in isti vsa leta dobivajo sredstva, in pod takimi pogoji je precej lažje delati, kot pa nekdo, ki mora ves razvoj financirati sam. Končno je treba podpirati bolj tudi sadjarske kmetije, ki jih je vsako leto manj.
✔️ Nujno je potrebno poseči v osnovnošolske učne načrte, kjer je kmet prikazan predvsem kot največji onesnaževalec in ne kot pridelovalec hrane. Prioriteta mora biti prehranska varnost, ki naj temelji na družinskih kmetijah, ki morajo biti jedro skupnosti na podeželju. Potrebno je uvesti nadzor nad uvozom in ponarejenimi "slovenskimi" izdelki. Vsem, ki želijo kmetovati, je to potrebno omogočiti, ob tem pa skrbeti za nadzor, da se ne (še bolj kot so že zdaj) razmahnejo "kavč kmeti". Zelo pomembna je tudi debirokratizacija, saj se kmetje sedaj utapljamo v papirjih.
✔️ Če hočemo ohraniti kmetijstvo, podeželje ter predvsem kraje, kjer so pogoji za obdelavo najtežji, naj država kmetom, še posebej pa mladim kmetom, plača prispevke in zagotovi dohodek v višini minimalne plače. Če imamo za socialno podpirati tiste, ki se izmikajo delu, naj dobijo tudi tisti, ki želijo delati! Višanje lokalne samooskrbe, vzdrževanje kmetov in ne razvajanje. Skrb za male kmetije, upoštevanje naklona in ne samo nadmorske višine za kmetovanje na OMD. Izvzetje celotnih subvencij iz dohodnine... Da se kmetom, ki živijo na zahtevnih terenih, dodeli nek dodatek za povečan trud pri vsaki kili pridelka. Isto za zaščitena območja. Skrajšanje vodovarstvenih pasovov ob rekah iz zdajšnjih 15 m nazaj na 5 m. Višina dodatka za izdelek bi se morala dodeliti po zahtevnosti obdelovalnega terena. Tisti, ki ima res ekstremne ali zaščitene terene ,naj bi pri vsaki kili-litru pridelka dobil več. Pa da se odpravi teh 500 m nadmorske višine za OMD. Mi imamo 90% hribov in strmin, vendar nadmorska je pa manjša od 500 metrov. Zmanjšanje birokracije, čeprav je to že kliše. Nujno je potrebno začeti aktivnejše upravljanje z divjadjo (jelenjad, divji prašič, šakal), tudi če se upravljanje iz ZGS prenese na kakšno drugo inštitucijo, ki bo temu kos.
✔️ Poleg vlade, ministrov..... bodo morale tudi organizacije sprejemati težke odločitve. Slovensko kmetijstvo v EU ni nič posebno ali drugačno. Želje, potrebe, zahteve.... včasih ne prinesejo rezultatov. Je pa zagotovo poseben slovenski kmet, kateri bi za svojo zemljico naredil vse, žal včasih tudi obupa v najbolj žalostnem pomenu.
✔️ Želim, da bi kmetijstvo postalo bolj cenjena panoga in da bi se ljudje bolj zavedali pomembnosti doma pridelane hrane. Žalostno je, da Slovenci zaničujejo kmeta zaradi negativno nastrojene peščice, ki širi negativno promocijo. Kmetje s subvencijam komajda živijo... treba pa je postaviti mejo, saj en negativen obraz dela škodo vsem ostalim... in tukaj pa res potem eni na račun tega lakomno povečujejo brez cilja in mečejo zaradi slabih varovalk slabo luč na vse ostale.
✔️ Krepitev družinskih kmetij mora biti neodvisna od velikosti, panoge ali proizvodne usmerjenosti - ne le ekološke, spodbujati je potrebno prav vse načine trajnostnega kmetovanja. Za stabilno kmetijstvo v državi je nujno, da so davčne ugodnosti za vse kmete, saj se generacijska prenova odvija med različnimi generacijami. Uvedba pavšala za območja z omejenimi dejavniki in tudi zaščitena območja, vodovarstvena območja in ostala - torej vso kmetovanje, ki je zaradi različnih zaščit omejeno. Pavšal bi moral biti namenjen vsem kmetom, ki pridelujejo hrano in/ali ohranjajo krajino, kot plačilo za naravovarstvene storitve, zeleno obdelano podeželje... Naj ponovno izpostavim, da mora biti poseben model pokojninske in socialne varnosti dostopen za vse kmete, neodvisno od starosti, velikosti, panoge ali lokacije kmetije.
✔️ Vem, da kar sem napisal niti najmanj ne bo uresničeno, ker so v ozadju multinacionalni lobisti, katerih cilj je čimbolj odvisno prebivalstvo, kmetje oziroma prehranska samooskrba pa predstavlja neodvisnost od sistema, na lobiranje pa naši politiki VSI zelo hitro nasedejo.
✔️ To je razmišljanje dvajsetih različnih kmetov, ki imajo jasno sporočilo. In še. Vsak ima svojo priložnost, da se izkaže. Dajmo mu jo. Pamet v roke, kmet je kralj. Razmišljam samo še, ali zaključiti zgodbo ali iti naprej. Začeti izvajati čimprej, kajti jutri je že lahko prepozno...
![[Svetovni dan mleka]🥛Danes obeležujemo svetovni dan mleka, ki ozavešča o pomenu domače prireje in predelave mlake za zag...](https://img3.ngos1.com/264/612/1428410922646121.jpg)
