16/06/2024
Kaj lahko storiš zase in za druge v primeru izgorelosti? [TIPS] 🌿
V svojem življenju se pogosto srečamo s situacijami ali obdobji, ko imamo “veliko na krožniku” 🍽. Sprašujemo se, kako nam bo uspelo in morebiti ne opazimo znakov izčrpanosti 😮💨, ki se ob tem pojavijo. V današnji objavi bomo predstavili nekaj načinov za prepoznavanje in preprečevanje izčrpanosti.
Izčrpanost in izgorelost pogosto povezujemo z obdobji velike količine dela 📑. Gre za posledici, ko izgubimo občutek nadzora na svojim življenjem in okoljem. Pri prepoznavanju teh si lahko pomagamo s štirimi vprašanji:
🪫Ali delam preveč?
🪫Kdaj in kje začnem delati preveč?
🪫Zakaj delam preveč?
🪫Ali me delo izčrpava?
Odgovori na ta vprašanja nam omogočijo prepoznati znake in vzroke izčrpanosti ter sprožilne situacije, ki do nje vodijo. Ti vzroki so za vsakega posameznika različni, npr. za študente in mladostnike so to lahko študijske obveznosti, za odrasle so lahko delovne zadolžitve, starševstvo ali skrb za ostarele starše 👵. Gre za prvi korak pri tem, da si pomagamo pri občutkih izčrpanosti.
Najlažje bi bilo te stresne situacije zapustiti 🏃♀️, a to pogosto ni mogoče. V takih primerih poskusimo preoblikovati svoje misli o celotni situaciji. Premislimo 🤔, zakaj določene dejavnosti še vedno počnemo, zakaj smo z njimi začeli in kaj nam prinašajo v naše življenje. Tako lahko ugotovimo, da so npr. predavanja ali delo precej zanimiva, saj nam omogoča delovanje na področju, ki nas zanima. Vendar pa prestrukturiranje pogleda na situacijo ponavadi ni dovolj. Pripravimo si lahko še načrt 📊, katere dejavnosti nam pomagajo pri soočanju z občutki preobremenjenosti.
Načrt začnemo z razmislekom o dejavnostih, v katere vlagamo svoj čas ⏳ in energijo ter o njihovih posledicah. Ali nas te dejavnosti izpopolnjujejo in veselijo ali pa nas izčrpavajo 🪫? Nato razmišljamo, kako bi zmanjšali obseg teh dejavnosti, ki nas ne veselijo, pri čemer pa si moramo postaviti realne cilje. Na delovnem mestu si lahko zmanjšamo obseg obveznosti s postavljanjem mej, bolj realnih rokov oddaje nalog, rednimi odmori tekom dneva in bolj enakovredno delitvijo dela ⚖️. Postavljanje mej se nanaša tudi na to, da izven delovnika ne pregledujemo elektronske pošte 📧, da obremenjujoče misli povezane z delom, če je mogoče odmislimo. Pri tem nam lahko pomaga sprememba okolice, sprehod v naravo 🌲.
Poleg postavljanja mej pa lahko poskrbimo zase še na druge načine. Omislimo si lahko šport 🏐, ki nam je bil že od nekdaj všeč in vemo, da nas napolni z energijo. Spremenimo lahko naše prehranjevalne navade, če vemo, da nam bo to izboljšalo počutje. Pogosti načini skrbi zase so še joga 🧘♀️, meditacija, masaže in prakticiranje sočutja do sebe. Vsak dan lahko naredimo še nekaj drugih stvari, ki nam zmanjšajo občutenje stresa in izčrpanosti. Primeri teh aktivnosti so skrb za urejen delovni ali bivalni prostor, udejstvovanje v aktivnostih, ki nas osrečujejo ter prioritiziranje za nas pomembnih dejavnosti. Poleg tega pa je dobro, da ohranjamo tudi stike z ljudmi, ki jih imamo radi. 👥Druženje nam namreč omogoča kratkotrajen odmik od stresorjev in razumevanje ter spodbudne besede s strani bližnjih. Opazimo lahko, da izčrpanost ne doleti le nas, ampak tudi naše bližnje. Ko opazimo, da se ljubljena oseba spopada s tem, jih lahko empatično poslušamo, podpiramo pri skrbi zase in jim podimo pomoč.
Ko pa sami ne moremo doseči ravnovesja v svojem življenju, je dobro, da se obrnemo po pomoč 📞. Ko torej izčrpanost traja več kot šest mesecev ter onemogoča naše vsakdanje delovanje, se je smiselno obrniti na psihoterapevtsko pomoč ali pa obiskati podporne skupine. V današnjem svetu občutki izčrpanosti namreč niso nič nenavadnega in ko o njih spregovorimo 🗣, lahko skupaj poiščemo rešitve in si tako ponovno razbremenimo življenje.
📚 Viri:
https://bit.ly/44ORhXj
https://bit.ly/4bp3SDb
https://bit.ly/4avnc0e
https://bit.ly/4bnMnmC