Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije

26/08/2026

Sindikati za zvišanje dohodninskih olajšav in povračil stroškov (vir: Slovenska tiskovna agencija)

Ljubljana, 26. avgusta - Sindikati vlado pozivajo, naj se s socialnimi partnerji posvetuje o višini uskladitve zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov po zakonu o dohodnini za leto 2027. Menijo, da bi se morali ti zneski zvišati vsaj za deset odstotkov. Prav tako pozivajo k uskladitvi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

V skladu z zakonom o dohodnini mora uskladitev zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov pri dohodnini znašati najmanj 50 odstotkov rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji za mesec junij tekočega leta v primerjavi z mesecem junijem prejšnjega leta. Ta rast je bila po podatkih statističnega urada junija letos 8,3-odstotna.

Sindikalne centrale predlagajo, da se zneski splošne in drugih olajšav ter vrednosti davčnih razredov dvignejo vsaj za 10 odstotkov. V tem primeru bi se npr. splošna davčna olajšava dvignila s 5551,93 evra na 6107,12 evra. "S tem bi v zelo kratkem času lahko zagotovili rast neto plač in realno rast razpoložljivega dohodka delavcev," so zapisale v pobudi, ki so jo naslovile na vlado in ministrstvo za finance. Hkrati pozivajo tudi k uskladitvi neobdavčenih zneskov po uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ti zneski so nespremenjeni že od leta 2022, kar po opozorili sindikatov pomeni, da niso več primerni realnim stroškom.

Po podatkih statističnega urada je v obdobju od zadnje spremembe zneskov po uredbi letna stopnja inflacije znašala od 12,7 do 14,8 odstotka. Zato predlagajo, da se neobdavčeni zneski prevoza, kilometrine za službeno potovanje, terenskega dodatka, nadomestila za ločeno življenje ter solidarnostne pomoči zvišajo za 15 odstotkov, medtem ko naj bi se neobdavčeni znesek povračila prehrane zviša za 20 odstotkov.

"Prepričani smo, da je sprememba višine denarnih zneskov v uredbi nujno potrebna," so v pobudi zapisali predsedniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost, Slovenske zveze sindikatov Alternativa ter Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost. Vlado in ministrstvo zato pozivajo k ukrepanju v najkrajšem možnem času.

Vir: STA, 26. 8. 2026

13/08/2026

S podjetjem Intersport smo sklenili sodelovanje.
Ob začetku sodelovanja (med 24. avgustom in 12. septembrom 2026) velja še poseben popust dobrodošlice!
Preverite vse podrobnosti na povezavi spodaj.

16/07/2026

Dogovorili smo novo ugodnost za naše članice in člane, tokrat s podjetjem AvtoKrka!

10/07/2026

Z izplačilom junijskih plač večini v javnem sektorju tretji plačni dvig

Ljubljana, 10. julija - Večina v javnem sektorju bo danes oz. v prihodnjem tednu s plačami za junij deležna tretjega dviga plač v okviru plačne reforme. Izjema so tisti, ki so končne plače dosegli že s prvima dvema dvigoma v lanskem letu. Po ocenah ob začetku izvajanja reforme je takšnih 13 odstotkov zaposlenih.

V okviru plačne reforme, ki so jo začeli uveljavljati v začetku lanskega leta, so predvideli postopen dvig plač, v skupno šestih obrokih. Ker pa v okviru reforme osnovnih plač ne dvigujejo vsem enako, je tudi število plačnih dvigov javnih uslužbencev različno.

Ob prehodu v nov plačni sistem so ocenjevali, da bo končno povišanje že s prvima dvema dvigoma doseglo 13 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Za ostale zakon določa, da bodo dobili preostanek povišanja v celoti, če ta ne presega 70 evrov. Če je višji, se jim bodo plače zvišale za 12 odstotkov celotnega povišanja, a ne manj kot 70 evrov.

Dvig mase plač ne le zaradi plačnih dvigov

Po podatkih, ki so jih konec maja STA posredovali s tedanjega ministrstva za javno upravo, so se sredstva za plače v letu 2025 v primerjavi z letom poprej povišala za 713,4 milijona evrov oziroma približno 12 odstotkov in so skupaj znašala 6,6 milijarde evrov. A so ob tem pojasnili, da povečanje sredstev za plače ni posledica le plačnih dvigov.

Med drugim je finančne posledice prinesla tudi večja fleksibilnost pri določanju osnovnih plač. V prenovljenem sistemu je tako javnega uslužbenca z dovolj delovne dobe in kompetencami ob zaposlitvi mogoče uvrstiti pet ali pa celo deset plačnih razredov višje od izhodiščnega. Višji plačni razred je mogoče določiti tudi že zaposlenim.

Sindikati pričakujejo izpeljavo reforme v celoti

Še trije plačni dvigi so v okviru plačne reforme predvideni z decembrom letos, julijem prihodnje leto in januarjem 2028. V sindikatih javnega sektorja pričakujejo, da bo reforma izvedena v celoti.

Vodji sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj sta se prejšnji teden sestala z državnim sekretarjem ministrstva za notranje zadeve in javno upravo Božom Predaličem. Šlo je za vljudnostno srečanje, obe strani pa sta se zavzeli za korektno, odprto in konstruktivno sodelovanje tudi v prihodnje ter poudarili pomen rednega dialoga pri obravnavi vprašanj, pomembnih za javni sektor, so za STA pojasnili na ministrstvu.

Počivavšek in Štrukelj pa sta, kot sta povedala za STA, na sestanku izrazila tudi pričakovanje, da se čim prej po dopustih sestane celotna pogajalska skupna in minister Franci Matoz predstavnikom vseh reprezentativnih sindikatov konkretneje pojasni, kakšni so načrti nove vlade in kaj pomenijo napovedi iz koalicijske pogodbe.

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so na vprašanje o načrtih glede realizacije reforme za STA pojasnili zgolj, da si bodo prizadevali uresničiti cilje iz koalicijske pogodbe. Finančni minister Andrej Šircelj pa je ta teden v Odmevih na Televiziji Slovenija na vprašanje o plačah nekaterih skupin, učiteljev in poslancev, zatrdil, da njihova zamrznitev ni predvidena.

Matoz je sicer pred dobrim mesecem, ko se je pred pristojnim parlamentarnim odborom predstavil še kot ministrski kandidat, ocenil, da so nekatere skupine nepravično ovrednotene ter da je treba reformo dokončati s "krepitvijo stimulativnega dela, vezanega na uspešnost". Podobno je tudi Šircelj junija v pogovoru za časnik Demokracija povedal, da si predvsem želi takšno ureditev, da bo delo plačano glede na učinke, ki jih posameznik pri svojem delu dosega. "To pomeni, da tisti, ki dela odlično, dobi tudi odlično plačo, kar mu omogoča sistem dodatnega nagrajevanja. (...) Kdor dela zelo slabo, pa plače ne bo dobil," je dejal.

Koalicija napovedala ločene plačne stebre

Koalicijska pogodba sicer predvideva vzpostavitev enotnega plačnega sistema za administrativni del javnega sektorja ter ločenih plačnih sistemov za vojsko, zdravstvo, policijo, izobraževanje in kulturo ter socialnovarstvene storitve.

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije in podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Irena Ilešič Čujovič izpostavlja, da imamo že danes ločene plačne stebre. "Kolektivne pogodbe dejavnosti obravnavajo specifike posamezne dejavnosti ali skupine poklicev. To je zame ločen plačni sistem," je dejala za STA.

Nekaj povsem drugega pa je po njenih besedah izstop iz sistema plač v javnem sektorju, v tem vidi grožnjo krčenja javnega. Za kaj takega pa sindikati ne morejo dati soglasja. Če bi do tega prišlo, bi morala torej vlada v odpovedi kolektivnih pogodb. V tem primeru bi sprožili postopke na mednarodni ravni, je še pojasnila.

Vir: Slovenska tiskovna agencija (pripravila Tatjana Žnidaršič, 10. 7. 2026)

15/06/2026

Za nami je čudovito preživet dan v Moravskih Toplicah na našem že 11. tradicionalnem pikniku. Nekaj utrinkov s sobotnega sproščenega druženja naših članic in članov ter njihovih družin si lahko ogledate v albumu na tej povezavi:

Shared album · Tap to view!

10/06/2026

Ugodnosti za članice in člane SDZNS v Termah Čatež!

Pred dnevi smo s Termami Čatež podpisali dogovor o sodelovanju, ki zaenkrat velja do konca letošnjega leta, torej do 31. 12. 2026. Članice in člani SDZNS se morate za koriščenje ugodnosti izkazati s člansko izkaznico sindikata in osebnim dokumentom. Podrobnosti dogovora pa preverite tukaj: https://www.sdzns.si/ugodnosti-2023/

18/05/2026

Predstavniki sindikatov in civilne družbe so danes v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, medtem ko je za vložitev pobude potrebnih 2500 podpisov.

Predstavniki sindikatov in civilne družbe so v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o intervencijskem zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivk in volivcev. Za vložitev pobude bi jih sicer zadostovalo že 2500.

14/05/2026

Ob prebiranju odzivov na pobudo sindikalnih central k zbiranju podpisov za razpis referenduma ugotavljamo, da poslanska skupina NSi, Fokus, SLS širi neresnice o naših zapisih.

Tukaj so DEJSTVA o "zakonu za razkroj":

1. plače dviguje zgolj in samo zgornjemu 1% zaposlenih - tistim z več kot 7500 eur plače (MANAGERSKI POKROV), ostalim 99% se plače NE bodo dvignile

2. s favoriziranjem s.p.-jev (normiranih) povečuje PREKARIZACIJO - negotovost z manj pravicami

3. znižuje DDV za osnovna živila za TRGOVCE, a jih NE ZAVEZUJE k dejanskemu nižanju cen; profitirali bodo torej trgovci, ne kupci; primer Hrvaške potjuje naše navedbe - tam so znižali DDV, cene pa so se zvišale

4. znižuje davek na pobrano najemnino za LASTNIKE NEPREMIČNIN; nikjer ne določa obveznosti znižanja višine najemnine za najemnike; prfitirali bodo torej lastniki, ne mladi ali drgi najemniki

5. uvaja PRISILNO UPOKOJEVANJE, kar pomeni, da bo vsakemu, ki izpolni pogoje za upokojitev AVTOMATSKO prenehala pogodba o zaposlitvi; samo od volje delodajalca bo odvisno ali in pod kakšnimi pogoji bo delavcu dovolil delati dlje;

6. V javnem sektorju PRISILNO UPOKOJEVANJE pomeni tudi možnost političnega ali drugega obračunavanja

7. to ni interventni zakon, saj uvaja trajne sistemske spremembe - na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba DZ; hkrati pa so predlagatelji neizmerno hiteli in tako preprečili ustrezno javno obravnavo

8. to ni razvojni zakon, kar priznavajo tudi mnogi "iz gospodarstva"; celo GZS pravi, da "zakon sam po sebi ne bo prineselerazvojnega preboja"

9. socialnega dialoga NI BILO; na seji ESS je g. Cigler Kralj dejal: "nimam nobenega pooblastila za pogajanja ali usklajevanja zakona"

10. Zakon ima ogromne javnofinančne posledice (cca 1 milijarda), od tega več kot 600 mio izpada v blagajni ZPIZ in 137 mio izpada v blagajni ZZZS

11. Zgodovina (beri ZUJF) nas uči, da tak manjko v blagajnah udari na pravice ljudi in na javni sektor - tega pa ne bomo dopustili

Podpišite pobudo za razpis referenduma:

https://www.konfederacija-sjs.si/referendum-proti-zakonu-za-razkroj/