LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

09/10/2026

𝗡𝗮𝗿𝗮𝘃𝗮 𝗻𝗶 𝗱𝗶𝘃𝗷𝗶𝗻𝗮, 𝘁𝗲𝗺𝘃𝗲𝗰̌ 𝗸𝘂𝗹𝘁𝘂𝗿𝗻𝗮 𝗸𝗿𝗮𝗷𝗶𝗻𝗮

Tako pravi Kmetijsko gozdarska zbornica v 21. stoletju. Sodelovali (no, bolj malo) so kot partnerji v velikem komunikacijskem projekta LIFE Naturaviva, zdaj pa ne vedo, kaj je narava...Mi smo ostali brez besed. Kaj pa vi?
https://www.facebook.com/share/p/1D5SUTvCuE/

🌿 𝗡𝗮𝗿𝗮𝘃𝗮 𝗻𝗶 𝗱𝗶𝘃𝗷𝗶𝗻𝗮, 𝘁𝗲𝗺𝘃𝗲𝗰̌ 𝗸𝘂𝗹𝘁𝘂𝗿𝗻𝗮 𝗸𝗿𝗮𝗷𝗶𝗻𝗮

V Evropi se vse bolj uveljavlja ideja, da je najboljša pot za varstvo narave njeno prepuščanje sami sebi. A slovenska krajina ni nedotaknjena divjina. Travniki, pašniki in gozdovi, ki jih občudujemo danes, so rezultat generacij skrbnega dela kmetov in lastnikov zemljišč.

Opuščanje rabe zemljišč in zaraščanje ne pomenita nujno večje biotske pestrosti. Ravno nasprotno, pogosto vodita v izgubo vrst in izginjanje značilne mozaične krajine.

Na srečanju KGZS je Mauro Agnoletti z Univerze v Firencah opozoril, da največja grožnja evropski biodiverziteti ni aktivno gospodarjenje, temveč opuščanje tradicionalne rabe prostora.

✅ Kmet ni problem.
✅ Kmet je del rešitve.
✅ Narava v Sloveniji je kulturna krajina, ki potrebuje aktivno upravljanje.

05/10/2026

DAN POTEM
Svetovni dan varstva živali, 4. oktober, je za nami z omembe nevredno javno objavo opozoril, akcij in novic. Tudi resorno Ministrstvo za okolje in prostor se je izkazalo samo z objavo uradnih veterinarjev (UVHVVR), ki se praviloma ukvarjajo z rejnimi in hišnimi živalmi. Prav je, da po najboljših močeh in najvišjih standardih skrbimo za živali, ki živijo z nami in ki jih izkoriščamo. Prav pri teh zadnjih pa država še vedno dopušča intenzivno rejo, ki bi jo morali že zdavnaj prepovedati in nikakor subvencionirati, predvsem pa zmanjšati število rejnih živali. Zlorabe vseh vrst bi morali kaznovati z najvišjimi kaznimi, odvzemom živali in zaporom lastnikov. A kaj, ko nimamo ustreznih azilov ali pa so prepolni in finančno silno podhranjeni.
A najbolj ogrožene so divje, prosto živeče živali, o katerih ni bilo nobene besede. S poseljevanjem novih prostorov, s cestami in železnicami ter drugo infrastrukturo jim drobimo, ožimo in uničujemo življenjski prostor. Vse več je žrtev prometa, posledice so tudi ranjene in osirotele živali, s katerimi morebitni najditelji ne vedo kam. Že dolga leta imamo namreč en sam azil za prosto živeče živali, kar je odločno premalo, v največ primerih tudi preveč oddaljeno, saj ranjena žival ne prenese dolgega prevoza. Resorno ministrstvo pa nič, razen pavšalne objave... Zato velika zahvala posameznim zasebnim veterinarskim ambulantam, ki se trudijo pomagati v takih primerih. Izpostavljamo Veterino Nabergoj v Moravskih Toplicah, kjer z majhno, osirotelo vidrico vedno naletimo na topel sprejem in strokovno obravnavo - ob vsaki uri, vsakem dnevu, tudi na praznik in nedeljo. Nesreča namreč nikoli ne počiva in običajno pride ob nepravem času. Največkrat ob koncu tedna, ko so državne ustanove zaprte in se nikjer nihče ne oglasi na klic, živali pa je potrebno pomagati TAKOJ. Hvala, Nabergojevi!

05/10/2026

Ta poteza pove vse o zdajšnji vladi. Ne potrebujemo razvoja v znanosti, ne potrebujemo boljšega šolstva in sploh šol... Vse že vemo in znamo. Butale.
Takšna odločitev bi morala na nacionalni referendum!

Vlada je potrdila predloga novel zakonov o visokem šolstvu ter o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Z njima upočasnjuje rast financiranja, v letih 2027 in 2028 se letno povečanje deleža sredstev z 0,08 odstotne točke za študijsko dejavnost zmanjšuje na 0,062, za znanstvenorazis...

30/09/2026

Lahko bi rekli, da je ponedeljkova razprava o skladu za zdravljenje redkih bolezni potekala po pričakovanjih, nekako »svoji k svojim«, a glede na to, da bo zaustavitev financiranja NVO-jev in društev s prostovoljci, ki soustvarjajo in podpirajo demokracijo, onemogočila njihovo delovanje, se vseeno vprašamo: kdo pa so ti »svoji«, ki so sedeli na seji in pritiskali gumbe?

Med njimi je tudi poslanec Resni.ce Boris Mijič, zoper katerega je KPK uvedel preiskavo zaradi suma kršitve integritete pri navajanju izobrazbe. To je taisti poslanec, ki ni plačeval svojih delavcev in celo ponarejal njihove podpise! Ali tak človek sploh razume, kako NVO-ji delujemo, kako poteka prijava na razpise in izvajanje projektov, preko katerih zaposlujemo ljudi, ki plačujejo prispevke v državno blagajno.. Glede na vse obtožnice, ki ga pestijo, verjetno ne.

Na ponedeljkovi seji smo večkrat slišali, da organizacije, ki »zunaj protestiramo«, ne prinašamo »nobene dodane vrednosti državi in ljudstvu«, a saj vidimo, komu je v naši državi zaupano vrednotenje dodane vrednosti.

Ravnokar poteka izredna seja DZ, na kateri se po nujnem(!) postopku obravnava ZJSNZRB. Morda pa bomo morali - po vzoru Mijiča - tudi mi Roka Snežiča zaprositi za kakšen davčni nasvet. 🤷🤦

28/09/2026

Danes ob 14. uri bo v Državnem zboru potekala 3. nujna seja Odbora za zdravje, na kateri bo obravnavan Predlog zakona o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni (EPA 258-X). Našo prijavo k udeležbi, kjer smo želeli predstaviti svoje stališče so zavrnili, mi pa smo ga vseeno zapisali in ga poslai vsem poslancem, Odboru za zdravje in ZZZS. Vabljeni k branju na naši spletni strani:

22/09/2026

Obeta se pogrom proti nevladnim organizacijam. Pravzaprav je pričakovan, saj so desničarji grozili z njim že pred volitvami, le metodologija ni bila znana. No, morda bo to ena in edina od njihovih predvolilnih obljub, ki jo bodo izpolnili, čeprav proti volji ljudstva. Tistih obljub, ki bi bile v dobrobit ljudi, ne izpolnjujejo.
Kradejo, goljufajo, lažejo, najhuje pa je, da so vsi po vrsti nekompetentni za področja, ki so si jih prigrabili. Prav zato so nevladne organizacije še bolj potrebne, saj morajo krpati ogromne luknje na različnih področjih, od kulture, zdravstva in pomoči bolnikom do varstva okolja in ohranjanja narave. In ne pozabiti, da je sklad za NVO na Ministrstvu za javno upravo (in zdaj tudi notranjem ministrstvu) namenjen tudi razvoju prostovoljstva! Je kdo od "desnosučnih" pametnjakovičev napravil analizo, koliko nevladne in prostovoljske organizacije prispevajo k boljšemu stanju v družbi, k bolj varnemu življenjskemu okolju, k ohranjenim naravnim vrednotam, predvsem pa k informiranju in ozaveščanju različnih družbenih skupin o vsem tem? Vse to bi zdaj meni-nič-tebi-nič ukinili? Zakaj že? Ah ja, da bi pomagali peščici otrok, ki imajo redke bolezni (redke!) in bi jim zdravstvena blagajna že zdavnaj, pravzaprav takoj ob odkritju take bolezni, MORALA preskrbeti ustrezno zdravljenje. In ta zadeva spada v resor ZDRAVSTVA, ne pa v javno upravo ali notranje zadeve, kajne? Zanima me, v kateri oštariji so prišli na idejo, da ukinejo financiranje nevladnega sektorja in prostovoljstva. Verjetno so se ob tem dobro zabavali, ko so prostaško duhovičili, kako bodo zaprli "pipico" tistim, ki jih iz dna srca sovražijo, ker jim neizprosno držijo ogledalo. V resnici jim ne bodo. Prav tistim ne. Zaprli pa jo bodo za humanitarce z Zvezo prijateljev mladine, Rdečim križem in še kom vred, zaprli jo bodo za tiste, ki naredijo veliko za trajnostno mobilnost, pa gasilcem in kulturnim društvom.
DARS s celotnim gradbenim sektorjem, HSE z vsemi hčerinskimi firmami, koncesionarji, ki harajo po naših vodah, in podobne družbe v lasti države in največjih kapitalistov - vsi ti pa bodo še naprej kovali dobičke. Njim ne bo nihče ničesar vzel. Njim ni mar za otroke s posebnimi potrebami in boleznimi.
S tem naj se ukvarjajo nevladniki...

Vladni predlog ukinja financiranje Sklada za razvoj NVO v korist zdravljenja redkih bolezni. CNVOS svari, da bodo financiranje med drugim izgubili gasilci, Rdeči križ in škofijska Karitas.

16/09/2026

Krasno, da smo del biosfernega območja, ki sega na območja petih držav! Nobena od rek, ki jih povezuje (Mura, Drava, Donava) ne izvira pri nas, zato smo odvisni od ravnanj z rekami v drugih državah. Izpust kečig je res simbolen, saj bi bilo potrebno podreti številne hidroelektrarniške jezove, da bi jim omogočili migracije, kakršne zahteva ta stara vrsta rib.
In zakaj nihče od organizatorjev ne upa omeniti hidroelektrarn? Samo previdno omenjanje preprek... Predvsem tistih HE na Savi, ki jih energetiki pri nas še načrtujejo! Biosferni rezervat za povezovanje rek, hkrati pa gradnja novih preprek na NAŠI SAVI? Si res ne upate? Se tako bojite za svoje službe tisti, ki bi morali biti najbolj glasni?! Če bi bili vsi odločni zagovorniki narave, se vam za službe ne bi bilo potrebno bati. Saj ne morejo odpustiti kar vseh, ali ne?

Na Otoku ljubezni v Ižakovcih so 14. septembra obeležili peto obletnico razglasitve Unescovega petdržavnega biosfernega območja Mura–Drava–Donava, znanega kot Evropska Amazonka. Gre za prvo biosferno območje na svetu, ki povezuje pet držav: Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbi...

21/08/2026

https://www.gov.si/novice/2026-08-21-obvestilo-glede-uporabe-smernic-s-podrocja-upravljanja-voda-pri-pripravi-prostorskih-aktov/
Smernice s področja upravljanja voda so preklicane. Spremenili jih bodo, popravili... V obrazložitvi, kjer navajajo namen prenove, pa lahko z lupo iščete OBNOVO VODOTOKOV. V skladu z Evropsko strategijo za biotsko raznovrstnost in zavezujočo Evropsko uredbo o obnovi narave do leta 2030 je namreč treba v stanje prosto tekočih in nereguliranih rek povrniti najmanj 25.000 kilometrov rek, veliko tudi v Sloveniji.

Ministrstvo za okolje in prostor obvešča, da bodo Splošne smernice s področja upravljanja voda za pripravo prostorskih aktov iz maja letos umaknjene iz Prostorskega informacijskega sistema, saj bodo predmet strokovnega in pravnega pregleda ter priprave sprememb in dopolnitev. S tem bomo zagotovi...

16/08/2026

Vročina in suša se še kar nadaljujeta. Za nejeverne Tomaže, ki bi radi videli bobra na ražnju ("ker nam je mar"), pa naslednja objava:
Mala Krka, potok, ki priteka iz doline, na katere ustju stoji Vidrin center AQUALUTRA, je bila med domačini znana kot vodotok, ki nikoli ne presahne. Letošnje poletje je le tu in tam lužica, vmes pa suho dno.
Nasprotno pa ima Peskovski potok, oddaljen le nekaj sto metrov, ki se ga iz ne tako sušnih poletij spominjam presahlega, po zaslugi nekaj manjših bobrovih jezov normalen vodostaj. Kaj to pomeni za bližnje Petrovske njive, si lahko predstavljamo. Zato - pozdravimo bobra!