Vsak človek si želi odkrivati tuje kraje ter se brezskrbno družiti s prijatelji. To še več pomeni tistim, ki jim bolezen ali invalidnost otežuje gibanje. Zato so invalidi veseli počitnic ob morju, ki jih že desetletja prireja Prijateljstvo bolnikov in invalidov. O prijetnem počitniškem druženju je spregovorila Marijina sestra Edith Metelko. Slovenski invalidi že več kot trideset let hodijo na poči
tnice na italijansko obalo. Tako so leta 1978 prvič letovali v Lignianu, italijanskem obmorskem letovišču, nekako na pol poti med Trstom in Benetkami. Mihelangeli, ki je živela v skupnosti Marijinih sester v Gorici, je neka slovenska družina povedala, da hodi v Ligniano na počitnice italijanska skupina invalidov, ki jo vodi stalni diakon Roberto. Gre za skupino prostovoljcev, nekakšnih spremljevalcev, ki deluje na podoben način kot skupnost Barka, le da vanjo ne sprejemajo samo duševno prizadetih ljudi. Diakon Roberto je ponudil prostor tudi slovenskim invalidom, kajti pri nas ni bilo možnosti, da bi šli na morje. Nekateri invalidi so hodili z drugimi društvi na morje, a niso bili tako zadovoljni, kot v Lignanu, saj so bile na drugih plažah skale, ki so jim oteževale dostop do morja. Plaža s peskom jim je veliko prijetnejša in tu gredo laže v vodo. Bolniki in invalidi so iz vse Slovenije, tudi iz vaših krajev. Na letovanju smo kot velika družina. Z nami so predvsem tisti bolniki in invalidi, ki so skozi leto večinoma doma, ki sami nimajo možnosti za letovanje, nekatere zaradi zdravja ali da vsaj malo razbremenimo domače.
