Sedeže imajo v krajih, kjer so sedeži upravnih enot, in so registrirana kot samostojna društva. Njihove naloge so skrb za sočlane, organiziranje prireditev, skrb za spomenike in dediščino NOB ter seznanjanje javnosti z zgodovino in vrednotami NOB. Območna združenja se delijo na krajevne organizacije ZZB, ki jih je v Sloveniji okrog 850. Načeloma velja, da je vsak član ZZB vanjo včlanjen v kraju, k
jer ima stalno prebivališče. Krajevne organizacije nadaljujejo delo območnih združenj, njihova naloga pa je tudi pobiranje članarine. Na čelu območnih združenj so predsedstva, ki jih sestavljajo predstavniki krajevnih organizacij. Zaradi nastanka številnih novih občin v zadnjih letih so se nekatera krajevna združenja preimenovala v občinske organizacije ZZB. Nekaj se jih je registriralo kot samostojna društva, skoraj vsa pa so ohranila obliko in delo krajevnih skupnosti ter vsa ostala del območnih združenj. Posebnost glede organizacije ZZB je Ljubljana, kjer zaradi velikega števila članov območna združenja ZZB delujejo za posamezne nekdanje ljubljanske občine (Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič) ter so povezane v Mestno organizacijo ZZB Ljubljana, ki poleg omenjenih vključuje še 4 združenja ZZB iz primestnih občin. Med leti 1949 in 1951 so obstajali tudi oblastni odbori ter med leti 1948 in 1965 okrajni odbori, ki so povezovali krajevne in občinske organizacije.
