Društvo novinarjev Slovenije

30/07/2026

💶 »Z denarjem, ki ga bo ministrstvo privarčevalo zaradi ustavitve javnih razpisov, ne bomo rešili javnih financ. Sofinanciranje plač pa bi za medije, ki so se prijavili, pomenilo veliko. «

Predsednik DNS Gašper Andrinek je v oddaji 24UR ZVEČER na POP TV soočil poglede na ustavitev javnega poziva za sofinanciranje novinarskih plač z ministrico za kulturo Ignacijo Fridl Jarc, ki je sklep o ustavitvi tega in še nekaj drugih razpisov podpisala.

Kot je poudaril, je pri medijih nujno dolgoročno načrtovanje, če slednji želijo kontinuirano poročati, vzpostaviti kredibilnost in zagotavljati profesionalnost novinarskih prispevkov.

Na vprašanje, ali bo odtegnitev denarja iz shem pomoči medijem sprožila odpuščanja, je odgovoril, da se ta na žalost že dogajajo. Tako neposredno kot tudi posredno, saj uredništva ne nadomeščajo upokojitev, porodniških dopustov ali daljših bolniških odsotnosti. »Uredništva po celi državi so kadrovsko osiromašena, novic, informacij in dela pa je vedno več. Vse to gre na škodo javnosti,« je še poudaril Andrinek.

Celoten pogovor si lahko ogledate na povezavi v prvem komentarju. Predsednik DNS je dal izjavo tudi za prispevek o ustavitvi poziva v osrednji oddaji 24UR.

28/07/2026

Država bi morala poskrbeti za pogoje, v katerih bi novinarstvo lahko delovalo in se razvijalo. Aktualne poteze kažejo ravno nasprotno.

🛑 Odločitev ministrstva za kulturo, da ustavi javna poziva za sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest in sklenitve letnih digitalnih naročnin, v Sindikat novinarjev Slovenije in Društvu novinarjev Slovenije obžalujemo. Nikakor pa ustavitev glede na prejšnje poteze ministrstva in javne izjave ministrice ni presenečenje.

💶 Sofinanciranje novinarskih plač bi bil eden od ukrepov v v okviru shem pomoči medijem, ki jih je uvedel novi zakon o medijih. Izvedba ni bila idealna, vendar bi pomenila korak v smeri ustvarjanja boljših pogojev za novinarsko delo, še posebej v uredništvih, ki si nove zaposlitve brez tovrstne pomoči težko privoščijo. Odtegnitev sredstev pa bo neposredno vplivala na zaposlitve, možna odpuščanja in dodatno obremenjenost ostalih v uredništvih.

Več v izjavi za javnost na povezavi v prvem komentarju.

27/07/2026

Zakaj je ta zgodba pomembna? 🧐

🎤 Podkast Zgodba za zgodbo je trenutno na poletnih počitnicah. Za tiste, ki ste katero od preteklih epizod zaradi preobilice obveznosti zamudili, pa je v senci pod borovci ali na terasi odlična priložnost, da prisluhnete dozdajšnjim sedmim gostom, ki so razkrili, kako so nastale njihove odmevne novinarske zgodbe – od spolnih zlorab, čakalnih vrst v zdravstvu in geopolitike do nevarnih kemikalij v izdelkih in dokumentarca o Evroviziji.

🎧 Podkast lahko najdete na povezavi v prvem komentarju ali v svoji priljubljeni aplikaciji za podkaste (Apple Podcasts. Spotify, Pocketcasts).

* Podkast Zgodba za zgodbo je del projekta Etični kompas novinarstva: Krepitev odgovornosti, zaupanja in kakovosti, izbranega na razpisu programa Impact4Values 2.0.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

2.0

24/07/2026

»Kritika bi morala biti ustanovam in funkcionarjem napotek za razmislek in izboljšavo delovanja, ne pa povod za obtoževanje novinarjev.« 🤔

⚖️ Novinarsko častno razsodišče (NČR) je v primeru Mestna občina Novo mesto proti novinarki TV Slovenija Vanji Kovač in odgovorni urednici Poloni Fijavž zapisalo, da se pritožba nanaša na mnenjsko avtorsko oddajo, v kateri novinarji po lastnem izboru predstavijo dogodke ter jih komentirajo. Kadar gre ob tem za kritiko javnih oziroma državnih ustanov ter političnih funkcionarjev, novinarji smejo in morajo na kratko, jasno in razumljivo identificirati družbeno pojavnost ali problem in ga podkrepiti s povzetkom podatkov ter svojim komentarjem.

👩‍⚖️ V primeru IO Ribiškega društva Radvanje proti novinarki Planet TV Editi Dežman Predan je NČR ugotovilo kršitev prvega člena Kodeksa novinarjev Slovenije, saj novinarka objavljenih informacij ni ustrezno preverila. Opozorilo je še, da je korektno, če novinarji sogovornike vnaprej obvestijo o tem, v katerih medijih bodo njihove izjave objavljene, kar bi morala novinarka spoštovati tudi v tem primeru.

🌐 Celotni odločitvi sta objavljeni na spletni strani razsodišča, povezava je v prvem komentarju.

23/07/2026

💪 Združeni smo močnejši: Znova deluje 𝗔𝗸𝘁𝗶𝘃 𝗻𝗼𝘃𝗶𝗻𝗮𝗿𝗷𝗲𝘃 𝗗𝗻𝗲𝘃𝗻𝗶𝗸𝗮! 🤝📰

V novinarstvu ne gre brez solidarnosti in močne, povezane skupnosti. Veseli nas, da so novinarke in novinarji časopisa Dnevnik ponovno vzpostavili Aktiv novinarjev Dnevnika Društva novinarjev Slovenije!

Za predsednika aktiva je bil izvoljen Peter Lovšin, upravni odbor pa sestavljajo še Gašper Stražišar, Veronika Rupnik Ženko, Vesna Vaupotič in Urška Rus.

Aktiv je že izvedel izrekanje uredništva o novem odgovornem uredniku Dnevnika Aleksandru Mićiću, ki je prejel podporo sodelavcev. Ob tem je aktiv odgovornega urednika pozval, da uredništvu čim prej predstavi jasno vizijo razvoja časopisa.

Povezovanje prihaja v ključnem trenutku. Uredništvo se namreč sooča s precejšnjo kadrovsko stisko, saj vodstvo ne nadomešča odhodov sodelavcev, ki so se upokojili ali dali odpoved.

Kolegicam in kolegom na Dnevniku čestitamo ter jim želimo veliko uspeha pri skupnem zavzemanju za pogoje, ki omogočajo kakovostno novinarstvo! ✊

21/07/2026

Največja težava spolnega nadlegovanja v medijih ni v tem, da se dogaja. Največja težava je, da ga v uredništvih prepogosto obravnavajo kot nekaj povsem običajnega, piše 𝗕𝗿𝗮𝗻𝗸𝗮 𝗗𝗿𝗮𝗴𝗼𝘃𝗶ć iz sindikata GS K*M Nezavisnost.

🤷‍♀️ Kako dolgo bodo novinarke še molčale in se bomo pretvarjali, da težava ne obstaja?

📄 V okviru projekta Ženske v medijih, ki ga izvaja konzorcij organizacij iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Slovenije, je skupina strokovnjakov pripravila Pravilnik o preprečevanju spolnega nadlegovanja v uredništvih.

* Projekt Ženske v medijih sofinancira Evropska unija, v njem poleg GS K*M Nezavisnost in Društva novinarjev Slovenije sodelujejo še Zavod KROG/Institute Circle, Sindikat novinara Hrvatske in Mediacentar Sarajevo.



Citizens, Equality, Rights and Values Programme

Nije najveći problem nasilje. Najveći problem je navikavanje na nasilje.

20/07/2026

Evropska komisija Sloveniji priznava napredek na medijskem področju, vendar hkrati jasno sporoča, da ključnih nalog še ni konec.

📄 Najnovejše Poročilo o stanju pravne države ugotavlja, da je Slovenija na področju medijev naredila nekaj korakov naprej, vendar določeni izzivi ostajajo.

✅ Sprejeta sta bila Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe (SLAPP) in novi Zakon o medijih. Dosežen je bil tudi »omejen nadaljnji napredek pri reformah pravil ali mehanizmov za zagotavljanje financiranja javnih medijev.«

⚠️ Kljub temu Komisija izpostavlja, da zaščita novinarjev še vedno ni zadostna, na kar opozarjamo tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Slovenijo zato poziva, naj razširi nabor zaščitnih ukrepov in jih uskladi z evropskimi standardi za zaščito novinarjev. Opozarja tudi na pomanjkljive človeške in finančne vire medijskega regulatorja (Akos), na koncentracijo trga ter na določene ovire pri dostopanju do uradnih informacij.

Celotno poročilo in povzetki so na voljo na povezavi v prvem komentarju.

17/07/2026

»Težko je komentirati to pobalinstvo, te izraze, ki še za gostilno niso primerni.« 👀

Tako je v Oddaji Omizje na RTV Slovenija nedavne pritiske in grožnje vodilnih politikov na medije in novinarje komentirala novinarka Radia Slovenija in predsednica Novinarskega častnega razsodišča 𝗧𝗮𝘁𝗷𝗮𝗻𝗮 𝗣𝗶𝗿𝗰. Dodala je tudi: »Vsi tisti, ki sledijo medijem, ki objavljajo verodostojne informacije, vedo, da ni levih in desnih, ampak samo dobri in slabi.«

V pogovoru je sodelovala tudi novinarka Slovenske tiskovne agencije in članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije 𝗞𝗮𝘁𝗮𝗿𝗶𝗻𝗮 𝗕𝘂𝗹𝗮𝘁𝗼𝘃𝗶ć, ki je dejala, da bi se predsednik Državnega zbora moral zavedati, da so neodvisni mediji temelj demokracije in da brez demokracije tudi institucije, za katero dela, ne bi bilo. Opozorila je še na razliko med novinarji in mnogimi drugimi, ki lahko objavljajo karkoli o čemerkoli. Prvi se morajo državi profesionalnih načel, vestno preverjati informacije in se za napake tudi opravičiti, medtem ko od drugih tega nihče ne terja.

Poleg njiju je bil gost oddaje pri voditeljici Tanji Starič še novinar Večera Matej Grošelj.

Celotno oddajo si lahko ogledate na povezavi v prvem komentarju.

16/07/2026

🎉 Mednarodni novinarski festival Voices - European Festival of Journalism and Media Freedom se vrača že konec novembra, tokrat v Grčiji. Ob tem organizatorji razpisujejo 25 nagrad po 1.200 evrov v osmih kategorijah. S tem želijo izpostaviti izjemne dosežke v različnih novinarskih formatih, kot so radio, video, digitalni mediji, karikature in strip ter fotoreporterstvo kot tudi na področju medijske pismenosti in najboljših praks v mednarodnem prostoru. Prijave je mogoče oddati do 23. avgusta.

Come to Thessaloniki as an awardee! Voices awards ten grants to journalists, innovative projects and media literacy professionals.

15/07/2026

🙎‍♀️ Novinarke pred nadlegovanjem niso varne niti v svojih uredništvih. 😲

📖 Regionalna raziskava Ženske v medijih, izvedena v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem je pokazala, da je skoraj 8 od 10 novinark in medijskih delavk doživelo eno od oblik nasilja na podlagi spola ali spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.

❌ Večina primerov ostaja neprijavljenih, kot najpogostejši razlog pa žrtve navajajo nezaupanje v učinkovitost in nepristranskost postopka.

‼️ Nasilje ni del novinarskega poklica. Molk ni rešitev.

ℹ️ Več informacij je na voljo na povezavi https://womeninmedia.eu/sl.

* Projekt Ženske v medijih sofinancira Evropska unija, v njem poleg Društva novinarjev Slovenije sodelujejo Zavod KROG/Institute Circle, Sindikat novinara Hrvatske, Mediacentar Sarajevo in GS K*M Nezavisnost.



Citizens, Equality, Rights and Values Programme