Mirovni inštitut

20/10/2026

📣Kdo odloča o tem, kako živimo v svojem mestu?

O tem, kaj se bo v našem mestu gradilo, urejalo ali spreminjalo, se odloča vsak dan, vendar pa pogosto za te odločitve izvemo šele, ko so že sprejete.

👉Lokalna skupnost ni samo občina in njeni odločevalci. Tudi občanke in občani bi morali imeti možnost povedati, kaj si želijo, in pri tem sodelovati. Ali imamo pri odločitvah, ki vplivajo na naš vsakdan, res možnost sodelovati?

Preden izbereš, koga boš volil_a, razmisli, kakšno mesto si želiš.

Mesto ni samo prostor, kjer živimo. Mesto je prostor, kakršnega skupaj ustvarjamo.

❗️Mesto smo mi❗️
***
ℹ️ Konzorcij Skrbimo za pravično, zeleno in demokratično prihodnost sestavljajo Mirovni inštitut, Umanotera, Humanitas, Vita Activa, Zavod 3MUHE in Inštitut za ekonomsko demokracijo. Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Gradivo izraža mnenje avtorjev_ic in ne predstavlja uradnega stališča MNZJU.

19/10/2026

🎙️ Ob svetovnih dnevih hrane, boja proti revščini in boja proti sodobnemu suženjstvu smo v novem podkastu spregovorili tudi o tem, zakaj brez enakovrednega sodelovanja vseh ljudi ni prave demokracije.

👉 Veronika Bajt z Mirovnega inštituta je govorila o pomenu priznavanja marginaliziranih skupin kot enakovrednih političnih subjektov, ki imajo pravico sodelovati pri odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja.

Pravična in demokratična skupnost ni tista, ki govori v imenu vseh, ampak tista, v kateri lahko vsi govorijo zase.

🎧 Prisluhnite podkastu o tem, kako lahko gradimo skupnosti, ki temeljijo na solidarnosti, enakopravnosti in sodelovanju: https://www.youtube.com/watch?v=E-mZLCne31s
🔗 Novica: https://www.mirovni-institut.si/podkast-ko-solidarnost-postane-sistem/

***
Aktivnosti konzorcija Skrbimo za pravično, zeleno in demokratično prihodnost sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru Javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025, Sklad za razvoj nevladnih organizacij. Gradivo izraža mnenje avtorjev_ic in ne predstavlja uradnega stališča MNZJU.

15/10/2026

Ob svetovnih dnevih dan hrane, dan boja proti revščini in dan boja proti sodobnem suženjstvu smo pripravili podkast z razmislekom o rešitvah.

13/10/2026

📣 Kakšno mesto si želiš?

Lokalne volitve so pogosto predstavljene predvsem kot izbira med ljudmi in strankami. Ali je občan_ka res samo volivec_ka na/vsaka štiri leta ali je/pa tudi soustvarjalec_ka lokalne skupnosti?

👉 Preden izbereš, koga boš volil_a, razmisli, kakšno mesto si želiš.

Mesto ni samo prostor, kjer živimo. Mesto je prostor, ki ga skupaj ustvarjamo.

❗️Mesto smo mi❗️

***

ℹ️ Konzorcij Skrbimo za pravično, zeleno in demokratično prihodnost sestavljajo Mirovni inštitut, Umanotera, Humanitas, Vita Activa, Zavod 3MUHE in Inštitut za ekonomsko demokracijo. Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Gradivo izraža mnenje avtorjev_ic in ne predstavlja uradnega stališča MNZJU.

08/10/2026

📺 Kako pomembna je javna RTV za neodvisno novinarstvo, kulturo, znanje in demokratično razpravo? O tem so na omizju »Med iskrenimi ljudmi – Vloga javne RTV pri gradnji družbenega dialoga« razpravljali predstavniki novinarstva, akademske sfere, civilne družbe in kulture.

Samo Uhan je javno RTV opredelil kot del demokratične infrastrukture, saj demokracija potrebuje kakovostno, neodvisno in verodostojno novinarstvo.

Marko Milosavljević je opozoril na vse večjo fragmentacijo občinstev in pomen javne RTV kot enega redkih skupnih prostorov, kjer se lahko srečujejo različne generacije in deli družbe.

Ali Žerdin je izpostavil pomen javnosti kot prostora, kjer družba razmišlja, govori in posluša samo sebe. Fragmentacija javnega prostora po njegovem otežuje skupno razmišljanje in oblikovanje stališč, zato je močna javnost eden od temeljev demokracije.

Barbara Rajgelj je opozorila na pomen vključevanja civilne družbe v upravljanje javne RTV in na nevarnost politizacije javnega servisa. Kot je poudarila, javna RTV ni pomembna le kot medij, ampak kot prostor, v katerem se lahko artikulira javni interes tudi v razmerju do političnih in ekonomskih interesov.

Bojan Cvjetićanin je izpostavil pomen javnega servisa za mlade in manj uveljavljene umetnike ter opozoril, da mora RTV iskati nove načine, kako svoje vsebine približati generacijam, ki informacije vse pogosteje dobivajo prek algoritmičnih platform.

Svetlana Slapšak pa je poudarila pomen javnega servisa kot kulturnega in izobraževalnega prostora ter opozorila na nevarnosti komercializacije, političnega vplivanja in zniževanja standardov novinarstva.

ℹ️ Omizje sta organizirali Katedra za novinarstvo Fakultete za družbene vede UL in Mirovni inštitut, pogovor pa je povezovala Brankica Petković.

🔗 Preberi več in poslušaj posnetek pogovora:
https://www.mirovni-institut.si/brez-javnega-medija-ni-skupnega-javnega-prostora-za-artikulacijo-javnega-interesa/

07/10/2026

🎙️ Vabljeni k poslušanju pogovora na okrogli mizi »Med iskrenimi ljudmi – Vloga javne RTV pri gradnji družbenega dialoga«, ki sta jo na FDV - Fakulteta za družbene vede organizirala Katedra za novinarstvo FDV UL in Mirovni inštitut. Posnetek je del serije Sociološki podcast, ki ga objavlja Slovensko sociološko društvo - Slovene Sociological Association.

📻 V času intenzivnih razprav o prihodnosti RTV Slovenija so se sogovornice in sogovorniki pogovarjali o vlogi javnega medija, njegovem financiranju, upravljanju in institucionalni neodvisnosti ter o njegovem pomenu kot prostoru informiranja, kulture, izobraževanja in družbenega dialoga.

🎤 Na okrogli mizi so sodelovali Marko Milosavljević, Ali Žerdin, Bojan Cvjetićanin, Svetlana Slapšak in Barbara Rajgelj. Pogovor je povezovala Brankica Petković z Mirovnega inštituta.

🎙️ OBJAVILI SMO NOV SOCIOLOŠKI PODKAST 🎙️

Tokrat smo bili v gosteh na okrogli mizi »Med iskrenimi ljudmi – Vloga javne RTV pri gradnji družbenega dialoga«, ki sta jo na FDV - Fakulteta za družbene vede organizirala Katedra za novinarstvo FDV UL in Mirovni inštitut.

📻 V času intenzivnih razprav o prihodnosti RTV Slovenija so se sogovornice in sogovorniki pogovarjali o vlogi javnega medija, njegovem financiranju, upravljanju in institucionalni neodvisnosti ter o njegovem pomenu kot prostoru informiranja, kulture, izobraževanja in družbenega dialoga.

🎤 Na okrogli mizi so sodelovali Marko Milosavljević, Ali Žerdin, Bojan Cvjetićanin, Svetlana Slapšak in Barbara Rajgelj. Pogovor je povezovala Brankica Petković z Mirovnega inštituta.

🎧 Pogovor lahko poslušate pri svojem ponudniku podkastov ali na povezavi v komentarju.

Vabljeni k poslušanju! 🎧

07/10/2026

🗣️ Kako komunicirati za družbene spremembe?

Kako oblikovati sporočila, ki ne nagovarjajo le že prepričanih, temveč dosežejo tudi širšo javnost? Kako kompleksne teme človekovih pravic, socialne pravičnosti in demokracije približati različnim občinstvom?

Jasna Babić Zrimšek se je udeležila večmesečnega usposabljanja za razvoj prepričljivega komuniciranja in spreminjanje javnih pripovedi, ki ga je organizirala evropska mreža Liberties. Program je povezoval spoznanja socialne psihologije in kognitivne lingvistike s praktičnim delom. Udeleženke in udeleženci so raziskovali, kako delati z vrednotami in narativi, bolje razumeti različna občinstva ter razvijati učinkovite kreativne vsebine.

Zaključek usposabljanja je med 28. septembrom in 1. oktobrom potekal v Berlinu, kjer so udeleženci predstavljali svoje predstavitve, prejemali povratne informacije, spoznavali kreativne principe, razvijali ideje in se učili, kako jih pretvoriti v vsebine, ki jih je mogoče testirati.

Če želimo prispevati k družbenim spremembam, ni dovolj, da imamo dobre argumente. Pomembno je tudi, kako jih povemo, komu jih namenimo in kakšno vizijo prihodnosti z njimi odpiramo.

🔗 Več: https://www.mirovni-institut.si/kako-komunicirati-za-druzbene-spremembe/

06/10/2026

Mediji, novinarstvo in javno komuniciranje se v digitalnem okolju vse bolj spreminjajo. V ekonomiji pozornosti postajajo emocije pomemben vir – mediji ne tekmujejo več le v informiranju, temveč predvsem za našo pozornost, čas in odzive.

👉 O emocijah kot jedru digitaliziranega komuniciranja ter o transformacijah medijev in novinarskega dela sta v oddaji Intelekta na Prvem programu Radia Slovenija govorila vodja raziskave Afektivni mediji Mojca Pajnik in raziskovalec Marko Ribać.

Raziskava se osredotoča na to, kako strah, jeza, veselje, poklicna strast, občutek odgovornosti, negotovost in utrujenost vplivajo na delovanje medijev, novinarsko delo in upravljanje občinstev.

Mediji, novinarstvo in javna komunikacija so v minulih letih doživeli izjemne spremembe.

05/10/2026

11. oktobra glasujemo 4xPROTI:

-> PROTI politični policiji,
-> PROTI podrejanju medijev,
-> PROTI politiki sovraštva,
-> PROTI razkroju socialne države.

A REFERENDUMIH 11. OKTOBRA GLASUJEMO 4xPROTI!
***
Na zakonodajnem referendumu, ki ga je s podpisi zahtevalo več kot 40.000 ljudi, bomo glasovali PROTI ukinitvi ustavnosodnega varstva, ki je na razpolago tarčam parlamentarne preiskave, na treh posvetovalnih referendumih, ki jih je s pritiskom na gumb sklicala vladajoča koalicija, pa bomo PROTI razdiranju in uničevanju Slovenije.

Vsi trije posvetovalni referendumi so manipulacija, katere namen je utrjevanje oblasti in širjenje sovraštva, predvsem pa napad na neodvisnost medijev, enakopravnost ljudi in socialno državo. Zato se ne bomo pustili zmesti in bomo poleg odgovorov na konkretna referendumska vprašanja, pozornost usmerili tudi na širša vprašanja, ki so povezana z namenom oblasti podrediti si vse sisteme in ljudi v tej državi.

05/10/2026

SPOMNIK: Vabilo na omizje "Med iskrenimi ljudmi – Vloga javne RTV pri gradnji družbenega dialoga"

📅 Torek, 6. oktober 2026, ob 16.00
📍 Predavalnica 21, Fakulteta za družbene vede UL, Kardeljeva pl. 5, FDV

V času intenzivnih razprav o prihodnosti RTV Slovenija bomo na okrogli mizi govorili o njenem poslanstvu, financiranju, upravljanju in institucionalni neodvisnosti – pa tudi o širšem vprašanju, kakšne skupne institucije želimo ohranjati kot javno dobro in pod kakšnimi pogoji lahko javni medij ostane neodvisen, dostopen vsem in odgovoren javnosti.

Na okrogli mizi sodelujejo:
• Marko Milosavljević, redni profesor na Katedri za novinarstvo, FDV
• Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela
• Bojan Cvjetićanin, glasbenik in diplomirani sociolog
• Svetlana Slapšak, antropologinja in doktorica antičnih študij
• Barbara Rajgelj, docentka na FDV in članica Pravne mreže za varstvo demokracije

Pogovor bo povezovala Brankica Petković, raziskovalka na Mirovnem inštitutu.

🔗 https://www.mirovni-institut.si/okrogla-miza-med.../

Omizje organizirata Katedra za novinarstvo Fakulteta za družbene vede UL in Mirovni inštitut. See less

Pravna mreža za varstvo demokracije Delo FDV - Fakulteta za družbene vede

📺 Vabilo na omizje "Med iskrenimi ljudmi – Vloga javne RTV pri gradnji družbenega dialoga"

📅 Torek, 6. oktober 2026, ob 16.00
📍 Predavalnica 21, Fakulteta za družbene vede UL, Kardeljeva pl. 5, Ljubljana

Kakšen javni medij potrebujemo? In kaj smo kot družba pripravljeni storiti za to, da ostane neodvisen, profesionalen, dostopen vsem in odgovoren javnosti?

V času intenzivnih razprav o prihodnosti RTV Slovenija bomo na okrogli mizi govorili o njenem poslanstvu, financiranju, upravljanju in institucionalni neodvisnosti – pa tudi o širšem vprašanju, kakšne skupne institucije želimo ohranjati kot javno dobro in pod kakšnimi pogoji lahko javni medij ostane neodvisen, dostopen vsem in odgovoren javnosti.

Na okrogli mizi sodelujejo:
• Marko Milosavljević, redni profesor na Katedri za novinarstvo, FDV
• Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela
• Bojan Cvjetićanin, glasbenik in diplomirani sociolog
• Svetlana Slapšak, antropologinja in doktorica antičnih študij
• Barbara Rajgelj, docentka na FDV in članica Pravne mreže za varstvo demokracije

Pogovor bo povezovala Brankica Petković, raziskovalka na Mirovnem inštitutu.

🔗 https://www.mirovni-institut.si/okrogla-miza-med-iskrenimi-ljudmi-vloga-javne-rtv-pri-gradnji-druzbenega-dialoga/

Omizje organizirata Katedra za novinarstvo Fakulteta za družbene vede UL in Mirovni inštitut.