Ekologi brez meja

16/10/2026

𝐕𝐈𝐈. 𝐏𝐨𝐝𝐧𝐞𝐛𝐧𝐚 𝐤𝐚𝐯𝐚𝐫𝐧𝐚 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐚: 𝐭𝐮𝐝𝐢 𝐨 𝐬𝐞ž𝐢𝐠𝐚𝐥𝐧𝐢𝐜𝐢 𝐯 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐢 𝐣𝐞 𝐦𝐨𝐠𝐨č 𝐤𝐨𝐧𝐬𝐭𝐫𝐮𝐤𝐭𝐢𝐯𝐞𝐧 𝐩𝐨𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫

Na sedmi letošnji Podnebni kavarni Ljubljana se nas je v sredo zvečer zbralo kar 18 udeležencev, med njimi tudi ljubljanski kandidat za župana Mesec, ki je z nami ostal celi dve uri ter prispeval svoje poglede, mnenje in prioritete. Pogovarjali smo se o načrtovani sežigalnici v Ljubljani, izpustih iz prometa in kurišč ter sistemskih rešitvah.

Različnih pogledov, vprašanj in izkušenj ni manjkalo, prav vsak pa je lahko izrazil svoje mnenje. 𝐁𝐨𝐥𝐣 𝐬𝐦𝐨 𝐬𝐞 𝐛𝐥𝐢ž𝐚𝐥𝐢 𝐩𝐨𝐳𝐧𝐢𝐦 𝐧𝐨č𝐧𝐢𝐦 𝐮𝐫𝐚𝐦, 𝐛𝐨𝐥𝐣 𝐣𝐞 𝐛𝐢𝐥𝐚 𝐫𝐚𝐳𝐩𝐫𝐚𝐯𝐚 𝐫𝐚𝐳𝐯𝐧𝐞𝐭𝐚. Najbolj zagrete smo večer zaključile šele ob pol dveh ponoči!

Podnebne kavarne ustvarjamo kot prostor, ki odpira težke teme o naši skupni prihodnosti. Cilj je v odprti razpravi zbližati poglede strokovnjakov, aktivistov in zainteresiranih prebivalcev Slovenije z različnimi izkušnjami, znanji in pogledi. Prostora za odkrito izmenjavo mnenj, kjer se poslušamo, sprašujemo in razmišljamo skupaj nam je doslej manjkalo v Ljubljani. Pri tem pa ni treba, da se o vsem strinjamo, pomembno pa je, da drug drugega vzamemo resno in tudi ob različnih stališčih ohranimo spoštljiv pogovor.

Tokrat se nam je prvič pridružil tudi predstavnik medija Ljubljanainfo, edinega medija, ki se je odzval našemu povabilu. Hvala za obisk in za to, da ste utrinke našega pogovora ponesli tudi med svoje bralce!

👉 Reportažo in fotografije si oglejte na povezavi v komentarju...

Naslednjič se posvetimo kakovosti zraka, pridružila pa se nam b***a Petra Dolšak Lavrič, predstavnica ARSO in Dejan Zupanc, predstavnik ministrstva za okolje, ki bo predstavil LIFE projekt s področja kakovosti zraka, v katerem je Ljubljana eno pilotnih območij.

Hvala vsem, ki ste prišli, delili svoje znanje, pomisleke in zamisli ter soustvarili tako živ večer. 𝐒𝐞 𝐯𝐢𝐝𝐢𝐦𝐨 𝐧𝐚 𝐧𝐚𝐬𝐥𝐞𝐝𝐧𝐣𝐢 𝐏𝐨𝐝𝐧𝐞𝐛𝐧𝐢 𝐤𝐚𝐯𝐚𝐫𝐧𝐢 𝟏𝟏. 𝟏𝟏. 𝐨𝐛 𝟏𝟗𝐡 𝐯 𝐎𝐤𝐨𝐥𝐣𝐬𝐤𝐞𝐦 𝐜𝐞𝐧𝐭𝐫𝐮!

16/10/2026

Na prvem Festivalu krožnega gospodarstva v Kranju smo imeli tudi Ekologi brez meja svoji vlogi: Katja je skrbela, da je strokovni dogodek tekel gladko, Jaka pa je za isto mizo zbral sogovornike, ki krožnosti ne poznajo le s papirja. Čestitke Komunala Kranj ob odprtju nove poslovne stavbe v nastajajočem središču krožnega gospodarstva Park Zarta. Naj dobre ideje in prakse krožijo!

Foto: Samo Paušer

15/10/2026

Na Turističnem krogu v Topolšici smo se prejšnji teden pogovarjali o tem, kako lahko turizem ustvarja koristi, ne da bi pri tem okolju in domačinom izstavil previsok račun.

Veseli nas, da krožno gospodarstvo vse pogosteje najde prostor tudi v turističnih razpravah. Še bolj pa nas veseli, ko se iz lepih besed preseli v konkretne ukrepe.

Kaj smo povedali in kaj smo slišali, pa na povezavi v komentarju. Hvala za povabilo Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije.

15/10/2026

Menimo, da nikomur, ki je bil na letnem srečanju mreže zero waste občin v Žalcu ne more biti žal, da dneva ni preživel v pisarni za računalnikom. Super produktivno vzdušje smo imeli v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer so za nas res lepo poskrbeli. Pozdravila nas je Darja Dobrajc Lukman iz Občina Žalec, ki je seveda ena od 21 zero waste občin, uradne zero waste plakete pa sta prevzela Janez Resman iz Infrastruktura BLED in Anita Bolčevič iz Jeruzalem Slovenija.

Foto: Boštjan Selinšek
Visit Žalec, Zero waste Žalec

14/10/2026

V globalnem tednu proti sežigu odpadkov 21 slovenskih občin dokazuje, da zero waste deluje! Danes smo se v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu družili s predstavniki najboljših praks na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji. Več v sporočilu za javnost in v prihodnjih dneh. Navdihujoč dan je bil!

Zero Waste Europe, Mission Zero Academy, Visit Žalec, Zero waste Žalec

Slovenska mreža 21 zero waste občin je preprečila več kot 20.000 ton mešanih odpadkov. Na srečanju v Žalcu so predstavili dosežke in prihodnje korake.

14/10/2026

📣 𝐉𝐮𝐭𝐫𝐢 𝐬𝐞 𝐬𝐫𝐞č𝐚𝐦𝐨 𝐧𝐚 𝐬𝐞𝐝𝐦𝐢 𝐏𝐨𝐝𝐧𝐞𝐛𝐧𝐢 𝐤𝐚𝐯𝐚𝐫𝐧𝐢 𝐋𝐣𝐮𝐛𝐥𝐣𝐚𝐧𝐚!

Kaj bi načrtovana sežigalnica pomenila za okolje, podnebje in zdravje prebivalcev Ljubljane? Kakšne so alternative in kako v odločanje vključiti javnost?

Z nami bodo:
▪️ dr. Anamarija Borštnik Bračič,
▪️ Jaka Kranjc, Ekologi brez meja,
▪️ Livija Marko, Umanotera.

📅 Jutri, v sredo, 14. oktobra 2026, ob 19.00

📍 Pozor, sprememba lokacije: 𝐎𝐤𝐨𝐥𝐣𝐬𝐤𝐢 𝐜𝐞𝐧𝐭𝐞𝐫, 𝐓𝐫𝐮𝐛𝐚𝐫𝐣𝐞𝐯𝐚 𝟓𝟎. Dogodek ne bo potekal v Info točki Misija 100, ker so na MOL odpovedali sodelovanje pri tej temi.

Prijavljenih je že 15 udeležencev in približujemo se prostorskim kapacitetam, zato si pravočasno zagotovite mesto. Prijave so obvezne:
👉 https://ipres.si/dogodki/climate-cafe-ljubljana/

Tokrat smo 𝐩𝐫𝐯𝐢č 𝐩𝐨𝐯𝐚𝐛𝐢𝐥𝐢 𝐭𝐮𝐝𝐢 𝐦𝐞𝐝𝐢𝐣𝐞, da bi vprašanja in poudarki razprave dosegli širšo javnost.

Podnebne kavarne še naprej pripravljamo 𝐯 𝐜𝐞𝐥𝐨𝐭𝐢 𝐩𝐫𝐨𝐬𝐭𝐨𝐯𝐨𝐥𝐣𝐧𝐨, zdaj pa tudi z novimi močmi sokoordinatork, ki prinašajo dodatno znanje, zamisli in energijo za skupno delo. Več o tem preberite na spletnih straneh inštituta! 💚

Pridite s svojimi vprašanji, pomisleki in predlogi. Veselimo se odprtega in spoštljivega pogovora! 🔥🌍🙃

14/10/2026

Kako hitro tehnologija postane odpadek? 📱

Brezžične slušalke, pametne ure, mini ventilatorji, elektronske igrače in številni drugi poceni elektronski pripomočki imajo pogosto precej krajšo življenjsko dobo, kot bi si želeli.

Prav na to opozarja letošnji mednarodni dan e-odpadkov. V ospredju je fast tech – hitro potrošna elektronika, ki jo zaradi nizke cene, omejenih možnosti popravil ali kratkotrajne uporabe pogosto prehitro zavržemo.

Čeprav gre za majhne naprave, lahko vsebujejo dragocene surovine, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, pa tudi litij-ionske baterije, ki ob nepravilnem odlaganju predstavljajo požarno tveganje. 🔋

Zato je pomembno, da tudi najmanjše elektronske naprave zbiramo ločeno in jih oddamo na ustrezna zbirna mesta za e-odpadke. ♻️ Še pomembneje pa je, da se pred nakupom vprašamo, ali novo napravo res potrebujemo in kako dolgo jo bomo lahko uporabljali.

13/10/2026

Koliko je dovolj?
Zadnji razpoložljivi podatki Eurostata kažejo, da ima Evropa več zmogljivosti za sežig odpadkov, kot ima odpadkov, ki bi jih lahko sežgala. 🔥
Najnovejša posodobitev poročila organizacije Zero Waste Europe razkriva, da ima EU za kar 65 milijonov ton presežnih zmogljivosti za sežig odpadkov, bodisi za energetsko izrabo bodisi za odstranjevanje.
Tudi v teoretičnem scenariju, v katerem bi sežgali vse odpadke, ki trenutno končajo na odlagališčih, in hkrati dosegli vse cilje recikliranja, bi nam še vedno ostalo 26,7 milijona ton presežnih zmogljivosti.
Čas je, da prenehamo graditi nove sežigalnice!

Umanotera, Maribor za čisti zrak, Plan B za Slovenijo - mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, Global Alliance for Incinerator Alternatives (GAIA), Organizacija za participatorno družbo, Rdeča pesa

13/10/2026

🚫🔥 Evropa sežigalnice zapira, zmogljivosti je preveč, Slovenija bi gradila nove
Ob mednarodnem tednu ukrepanja proti sežiganju odpadkov okoljske organizacije in civilne iniciative opozarjamo: gradnja novih sežigalnic ni trajnostna rešitev, ampak okoljska, zdravstvena in finančna past.

❌ Evropa ima že danes za več kot 60 milijonov ton presežnih zmogljivosti za sežig odpadkov, Evropska unija pa je zaradi hude podnebne škode povsem ustavila sofinanciranje novih sežigalnic. Medtem ko številne države svoje obrate zapirajo, Slovenija načrtuje nova obrata v Ljubljani in Mariboru.

Se bomo zaklenili v še eno okoljsko in ekonomsko past, kot je bil TEŠ 6?

💨 Sežig odpadkov je resna grožnja okolju in zdravju:

Ljubljana in Maribor sta po podatkih Evropske agencije za okolje že zdaj med mesti z najbolj onesnaženim zrakov v Evropi. Sežigalnice v zrak sproščajo dioksine, težke kovine in »večne kemikalije« (PFAS), ki se kopičijo v telesu ter najbolj prizadenejo otroke, nosečnice in starejše. Na to so letos opozorili tudi zdravniki UKC Ljubljana in Zdravniške zbornice Slovenije.

🌍 Nove sežigalnice so podnebna sabotaža:

Sežiganje odpadkov za proizvodnjo elektrike povzroča do dvakrat več izpustov toplogrednih plinov na enoto energije kot zemeljski plin, v nekaterih primerih pa celo več kot premog. Poleg tega sežig ne odpravlja odlagališč – v Evropi vsako leto zakopljemo kar 16 milijonov ton strupenega pepela.

💸 Bomo davkoplačevalci plačevali še en TEŠ 6?

Sežigalnice za delovanje zahtevajo nenehen dotok smeti. S tem nas vsaj za naslednjih 30 let zaklenejo v sistem, ki uničuje dragocene surovine ter sistemsko zavira ukrepe preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja.

Sežigalnice so tehnično in finančno tvegani projekti. Primeri iz tujine nas učijo, da gradnja sežigalnic pogosto znatno preseže načrtovane stroške, poleg tega pa ostajajo velika tveganja za tehnične zaplete in okvare – tudi ti stroški na koncu padejo na davkoplačevalce.

💬 "Poleg resnih groženj za zdravje prebivalcev in okolja se z investicijo v sežigalnico za več desetletij zaklenemo v potraten sistem, ki spodkopava prizadevanja na področju zmanjševanja odpadkov. Še huje: izpusti toplogrednih plinov, ki nastajajo s sežigom, bodo še dodatno pospeševali podnebno krizo. Slovenija si ne more privoščiti še ene dolgoročno tvegane naložbe, katere finančne in zdravstvene posledice bi nosili davkoplačevalci in generacije za nami." — Livija Marko, Umanotera

Odločevalce pozivamo, naj se postavijo za zdravje ljudi in okolja ter ustavijo načrtovanje in gradnjo novih sežigalnic. Javna sredstva naj namenijo rešitvam, ki podpirajo krožno gospodarstvo, zmanjšujejo porabo naravnih virov in ustvarjajo zelena delovna mesta.

📲 Celotno sporočilo za javnost najdete na povezavi v komentarju.

Podpisane organizacije: Maribor za čisti zrak, Kakšno mesto hočemo?, Umanotera, Ekologi brez meja, PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Organizacija za participatorno družbo, Focus, Klas - ekosocialistična iniciativa, Rdeča pesa, Pekarna Magdalenske mreže, Iniciativa mestni zbor, Mreža za pravičen prehod.

12/10/2026

Ekologi brez meja pogosto poudarjamo, da se zmanjševanje količin odpadkov začne pri vsakdanjih navadah. Nakup sadja in zelenjave z vrečko za večkratno uporabo je ena tistih, ki jih zlahka vključimo v svoj vsakdan. En nakup tukaj, pa en nakup tam … in precej vrečk za enkratno uporabo, ki jih ne potrebujemo več.

Največji izziv? Da vrečka pride z nami do trgovine. 😊
Pri Spar Slovenija pošiljajo en prijazen opomnik - v obliki nagradne igre 👇

[KAR KROŽI, NAS POVEZUJE]

Vsak nakup je sestavljen iz številnih drobnih odločitev. 🥕🍎 Med njimi je tudi tista, da za sadje in zelenjavo posežeš po mrežasti vrečki, ki jo lahko uporabljaš znova in znova. 💚

V komentar nam sporoči, ali na oddelku sadja in zelenjave redno nakupuješ z vrečko za večkratno uporabo, ali jo pogosto pozabiš in se nanjo spomniš šele v trgovini? 👇

Svoje spretnosti pa lahko preizkusiš tudi v Mrežasti misiji, zabavni igrici, v kateri v mrežasto vrečko loviš sadje in zelenjavo, se izogibaš pakiranim izdelkom ter se poteguješ za privlačne nagrade. 🎮

🎁 Med vsemi sodelujočimi bomo izžrebali 5 × darilno kartico SPAR v vrednosti 40 € in mrežasto vrečko ter 5 × darilno kartico SPAR v vrednosti 20 € in mrežasto vrečko.

Sodeluješ lahko na povezavi 👉https://bit.ly/4jMPZWj