Focus - društvo za sonaraven razvoj

16/10/2026

🍏 𝗦𝘃𝗲𝘁𝗼𝘃𝗻𝗶 𝗱𝗮𝗻 𝗵𝗿𝗮𝗻𝗲: kritično stanje na področju kmetijstva

Več kot polovica evropskih kmetij še nima naslednika. Od leta 2007 je Evropa izgubila skora dva milijona kmetij.

🚜 Zakaj kmetje izginjajo?

Vse več mladih bi se rado lotilo kmetovanja, a so zemlja, denar in infrastruktura pogosto izven njihovega dosega. Za zemljo ne tekmujejo več le z drugimi, večjimi pridelovalci, temveč tudi z investitorji in turizmom. Evropska kmetijska politika hkrati favorizira velike igralce: 80 % kmetijskih subvencij prejme zgolj 20 % največjih kmetijskih podjetij.

Ker tržni mehanizmi obenem nikakor ne uspejo zagotoviti prehoda v trajnostni sistem pridelave in potrošnje hrane, je čas za drugačno javno intervencijo. Primeri širom Evrope kažejo, da imajo lahko od takega prehoda koristi prav manjši kmetje in lokalne skupnosti.

✅ Vrtci v Beljaku že leta kuhajo s približno 60 % ekoloških, lokalnih in sezonskih živil, brez dodatnih stroškov.

✅ V Liègu je v okviru prehoda na trajnostno pridelavo število živilskih zadrug v desetih letih zraslo s štirih na 25, mesto pa novim kmetom daje v uporabo občinska zemljišča.

✅ V okolici Firenc javno podjetje, ki skrbi za šolsko prehrano v več občinah, kmetom zagotavlja odkup ekoloških pridelkov in jim tako lajša prehod na ekološko pridelavo.

Trajnostni kmetijsko-prehranski sistem je najboljše zavarovanje pred podnebnimi spremembami, hkrati pa lahko prinese korist koristi za kmeta, lokalne skupnosti in širšo družbo.

V okviru kampanje mreže Good Food Good Farming objavljamo sklop videov o zgrešenih prioritetah evropskega kmetijsko-prehranskega sistema:
🔎 https://djnd.si/ekem

Vzemite si minuto in podpišite evropsko državljansko pobudo Good Food 4 All za zdrav in pravičen prehranski sistem:
✍️ https://djnd.si/ejzd

Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije - ZDEKS Zveza biodinamikov Slovenije Zveza slovenske podeželske mladine Združenje za celostno regenerativno kmetijstvo Slovenije

16/10/2026

🌱 Ob svetovnem dnevu hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, nas letošnji slogan »Inovirajmo danes. Nahranimo jutri.« opominja, da za bolj trajnosten in pravičen prehranski sistem ne potrebujemo le tehnoloških inovacij, temveč tudi nove načine sodelovanja, povezovanja in skupnostnega delovanja.

Čeprav na svetu proizvedemo dovolj hrane za vse, milijoni še vedno trpijo zaradi lakote, zdrava prehrana pa je za številne nedostopna. Rešitev zato ni zgolj v večji proizvodnji hrane, temveč v oblikovanju prehranskega sistema, ki bo pravičnejši do ljudi in prijaznejši do okolja.

V Focusu verjamemo, da imajo pri teh spremembah pomembno vlogo mladi. Zato podpiramo konkretne pobude, ki jim omogočajo, da pridobivajo znanje, razvijajo ideje in aktivno soustvarjajo svojo prehransko prihodnost.

🌿 V študentskem naselju v Rožni dolini so študenti (na fotografiji!) ob naši podpori odprli novo letno kuhinjo v okviru skupnostnega vrta. Ta ne bo le prostor za pripravo hrane, temveč tudi za druženje, izmenjavo znanja in krepitev skupnosti.

📚 Pripravljamo tudi izobraževalni modul o trajnostnih prehranskih sistemih, s katerim želimo mlade spodbuditi h kritičnemu razmišljanju in raziskovanju alternativ.

🍎 Z dvema ljubljanskima osnovnima šolama pa v projektu Človek sit in Zemlja cela razvijamo konkretne rešitve za več lokalne in ekološke hrane ter manj zavržene hrane.

Bolj trajnostna prehranska prihodnost se začne z vključevanjem, sodelovanjem in konkretnimi spremembami že danes. In prav mladi so lahko pomembna gonilna sila teh sprememb.

Kaj pa lahko vi storite za boljši prehranski jutri? Začetne korake smo predstavili v našem vodiču o trajnostni prehrani:
🥕https://focus.si/wp-content/uploads/2026/06/futr-za-jutr-vodic.pdf

Več o naših aktivnostih in prizadevanjih za pravičnejši prehranski sistem najdete tudi na našem sestrskem profilu Futr za jutr, kjer boste prav te dni lahko prisluhnili tudi novemu podkastu v seriji Človek sit in zemlja cela!

15/10/2026

Kmetijstvo na udaru podnebnih sprememb, nova kmetijska politika pa brez nekaterih ključnih deležnikov 📢

🍏 Jutri, na svetovni dan hrane, se na Ministrstvu za kmetijstvo z deležniki začenja priprava kmetijskega dela načrta za nacionalna in regionalna partnerstva, ki bo določil, kako bo Slovenija v letih 2028–2034 porabila sredstva skupne kmetijske politike.

Letošnje leto je pokazalo, kako ranljiva je naša oskrba s hrano. Suša je ponekod uničila do 90 % koruze, toča pa v nekaj minutah do 80 % pridelka. 🌾 V zadnjih 20 letih smo imeli že sedem kmetijskih suš z razsežnostjo naravne nesreče, hkrati pa smo vse bolj odvisni od uvoza: samooskrba z zelenjavo je lani znašala le 32 %, s sadjem pa 21 %.

❗ Kljub alarmantnemu stanju ministrstvo k pripravi nove politike ni povabilo Zveze potrošnikov Slovenije, delovne skupine Ekološko kmetijstvo in samooskrba mreže Plan B za Slovenijo ter drugih relevantnih organizacij s področja okolja, podnebja in dobrobiti živali.

Skupaj s podpisnicami zato ministrstvo pozivamo, naj:
1️⃣ v pripravo vključi vse deležnike iz širšega kmetijsko-prehranskega, ki so za to zaprosili,
2️⃣ blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe postavi v središče nove kmetijske politike, saj lahko zgolj na ta način zagotovimo odpornost in prehransko varnost ter koristi za kmeta, lokalne skupnosti in družbo.

🔗 Celotno sporočilo za javnost si preberite na povezavi v komentarju.

Zveza potrošnikov Slovenije Plan B za Slovenijo - mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Zveza biodinamikov Slovenije Združenje Demeter Slovenija Zveza za živali Focus - društvo za sonaraven razvoj

13/10/2026

🇵🇹️ Kaj če bi sončne elektrarne poleg čiste energije ustvarjale tudi koristi za lokalno skupnost?

Portugalska energetska zadruga Coopérnico dokazuje, da je to mogoče! Leta 2013 jo je ustanovilo 16 posameznikov z idejo, da bi sončno energijo postavili v službo ljudi, ne zgolj dobička.

💡 Njihov model je preprost, a učinkovit: zadruga postavlja sončne elektrarne na strehe socialnih in drugih ustanov, ki v zameno dobijo dostop do ugodnejše energije in dodatnih prihodkov. Po izteku najema pa elektrarne brezplačno preidejo v njihovo last!

Danes Coopérnico povezuje že skoraj 7000 članov, ki so v skupne projekte vložili več kot 2,4 milijona evrov. Poleg proizvodnje in dobave zelene elektrike zadruga razvija lokalne energetske skupnosti ter pomaga v boju proti energetski revščini.

Več o podobnih pobudah in vzpostavljanju energetskih skupnosti preberite v Praktičnem vodiču za skupnostno energijo:
📖https://energetskeskupnosti.si/wp-content/uploads/2026/09/FoEE-REScoop-Community-Energy-Guide-SI.pdf

Kako lahko takšne prakse zaživijo tudi v Sloveniji?
⚡ https://energetskeskupnosti.si

Greenpeace Slovenija Zelena energetska zadruga REScoop.eu

12/10/2026

🌾 Pričakovali bi, da se odločitev o tem, kaj in kako pridelovati, začne pri vsakemu izmed kmetov. A realnost je bistveno drugačna. Peščica vplivnih podjetij diktira cene na trgu, kopiči kmetijska zemljišča, usmerja dobavne verige in vpliva na izbire potrošnikov.

❗Od vsakih 100 evrov, porabljenih za hrano, kmetje prejmejo le 6,90 evra. Hkrati se mlajša generacija kmetov sooča z naraščajočimi cenami zemljišč, zavrnjenimi posojili in oteženimi priložnostmi za začetek kmetovanja.

Zakaj kljub nepravičnosti obstoječe stanje vztraja?

V naslednjih tednih bomo v okviru kampanje mreže Good Food Good Farming objavili sklop videov o zgrešenih prioritetah evropskega kmetijsko-prehranskega sistema.

Več na:
🌱 https://djnd.si/ekem

Vzemite si minuto in podpišite evropsko državljansko pobudo Good Food 4 All za zdrav in pravičen prehranski sistem:
✍️ https://djnd.si/ejzd

Zveza potrošnikov Slovenije Zveza biodinamikov Slovenije Greenpeace Slovenija Policy Lab Lačna bučka Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije - ZDEKS

09/10/2026

💬 “Zavajate in lažete, samo strašite po nepotrebnem” …

Take odzive pogosto dobimo, ko govorimo o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi.

⚖️Nekateri trdijo, da novela zakona o parlamentarni preiskavi ne prinaša grozljivih sprememb za vse nas. Naj pojasnimo direktno in na enem mestu: Kaj drži in kaj je zavajanje?

❌ Ne strašimo. Opozarjamo na posledice sprememb zakona – če ob tem občutite strah, potem čutite prav. Ker posledice so lahko resnično grozljive.

❓ Ko gre za posege v človekove pravice in temeljne svoboščine, mora biti vprašanje pravnega varstva zelo konkretno: Kdo se lahko pritoži? Kam se lahko pritoži? In v katerem trenutku?

🚨 Novela spreminja pravila pravnega varstva za ljudi, ki se znajdejo v parlamentarni preiskavi. Novela pravico do predhodne pritožbe na ustavno sodišče jemlje skoraj vsem, ki bi se znašli v preiskavi. S tem posameznikom črta pravico do pritožbe v primerih, ko politiki nedopustno posežejo v njihove “človekove pravice in temeljne svoboščine.”

⏳ Predvideva možnost upravnega spora, vendar šele po vročitvi končnega poročila in v zelo kratkem roku.

⚠️ Toda s končnim poročilom se je doslej zaključila manj kot tretjina parlamentarnih preiskav (12 od 43), zato večina preiskovancev in drugih kolateralnih žrtev preiskav v praksi ne bi imela možnosti pritožbe in s tem varovanja svojih pravic.

Zato se nam zdi legitimno vprašati: ali bo imel posameznik, ki meni, da so bile njegove pravice v parlamentarni preiskavi kršene, v praksi res učinkovito možnost, da poišče sodno varstvo?

🛑 Odgovor je NE.

To ni strašenje. To je vprašanje, ki si ga je pred referendumom vredno zastaviti in nanj odgovoriti na podlagi zakonskega besedila.

🔍 Verjamemo, da mora biti pri tako pomembnih spremembah pravnega reda prostor za previdnost, preverjanje in javno razpravo – ne pa za zmanjševanje pomena vprašanja, kdo lahko zaščiti svoje pravice, ko se znajde pod močjo oblasti.

📊 V grafikah lahko vidite, točno katere člene zakona bo novela spremenila.

Grafike: Društvo novinarjev Slovenije

09/10/2026

🎧 V branje (in poslušanje podkasta) priporočamo pogovor s predsednikom Rescoopa, združenja 120 organizacij po vsej Evropi (podporni član je tudi Focus), ki skupno predstavlja 2500 energetskih skupnosti, v katere je vključenih 𝗱𝘃𝗮 𝗺𝗶𝗹𝗶𝗷𝗼𝗻𝗮 𝗘𝘃𝗿𝗼𝗽𝗲𝗷𝗰𝗲𝘃!

🗣️ "Če bi v vetrnice in sončne panele v Westmillu okoli 27 milijonov evrov vložilo zasebno podjetje, in ne energetska skupnost, bi trije milijoni morda pristali v davčni oazi", razmišlja predsednik REScoop.eu Mark Luntley.

𝗧𝗮𝗸𝗼 𝗽𝗮 𝗷𝗲 𝗱𝗲𝗻𝗮𝗿 𝗼𝘀𝘁𝗮𝗹 𝗺𝗲𝗱 𝗹𝗷𝘂𝗱𝗺𝗶. “Ne želimo si, da je proizvodnja v lasti mednarodnih podjetij, ampak v lasti ljudi in da 𝗱𝗲𝗻𝗮𝗿 𝗼𝘀𝘁𝗮𝗻𝗲 𝘃 𝗹𝗼𝗸𝗮𝗹𝗻𝗲𝗺 𝗼𝗸𝗼𝗹𝗷𝘂.”

Tudi mi. Zato verjamemo v moč energetskih skupnosti.

Vas zanima več?
➡️ https://energetskeskupnosti.si/

Če bi v vetrnice in sončne panele v Westmillu okoli 27 milijonov evrov vložilo zasebno podjetje, in ne energetska skupnost, bi trije milijoni morda pristali v davčni oazi, razmišlja predsednik Rescoopa Mark Luntley. Tako pa je denar ostal med ljudmi.

08/10/2026

⚡ Do zdaj smo z energetsko učinkovitostjo prihranili za celo hidroelektrarno. Kaj pa zdaj?

Vlada je z ukinitvijo prispevka za učinkovito rabo energije (URE) želela znižati cene goriv, a s tem ogrozila pomemben vir financiranja Eko sklada, ki gospodinjstvom pomaga pri zmanjševanju porabe energije in stroškov.

📉 Kaj to pomeni v praksi?

— Do 40 milijonov evrov manj na leto. Toliko sredstev je Eko sklad letno pridobil iz prispevka URE, ki je bil namenjen spodbujanju energetske učinkovitosti. Če država ne zagotovi nadomestnega vira, bodo ogrožene subvencije za energetske prenove stavb, izolacijo, menjavo oken in ogrevalnih naprav.
— Prihranki, primerljivi s proizvodnjo večje hidroelektrarne. S pomočjo spodbud Eko sklada je bilo doseženih približno 559 GWh letnih prihrankov energije. To pomeni nižje račune za gospodinjstva, manjšo odvisnost od uvoženih energentov in manjše izpuste.
— Naložbe, ki koristijo tudi gospodarstvu. Spodbude Eko sklada so omogočile od 600 do 700 milijonov evrov zelenih investicij in prispevale k ustvarjanju oziroma ohranjanju delovnih mest.
— Namesto podpore gospodinjstvom višje marže naftnim trgovcem. Ob ukinitvi prispevka je vlada zvišala dovoljene marže trgovcev z gorivi. Sredstva, ki so bila doslej namenjena zmanjševanju porabe energije, tako ne bodo več samodejno usmerjena v dolgoročne prihranke za ljudi.

💬 V članku za Večer je naša sodelavka Lidija opozorila, da je delo Eko sklada v času ponovne energetske krize še toliko pomembnejše. Pomaga namreč ljudem pri zniževanju računov za energijo, ki postaja vse dražja.

Zato opozarjamo: energetska učinkovitost ni strošek, temveč naložba v nižje račune, boljše bivalne razmere in manjšo energetsko revščino. Zato je ključno, da država zagotovi stabilno in dolgoročno financiranje Eko sklada ter ohrani dostopnost podpor, zlasti za najranljivejša gospodinjstva.

Več v članku:
🔗https://vecer.com/v-soboto/eko-sklad-obnova-subvencije-10429076

08/10/2026

💸 Zavoljo tega, da prihranimo 0,008€ na liter bencina, je malha Eko sklada revnejša za med 8 in 10 milijonov €.

Če želimo postati bolj odporni do energetskih kriz v prihodnosti, je financiranje energetsko učinkovitih projektov gotovo bolj perspektivno, kot nižanje cen fosilnih goriv.

Prisluhnite prispevku KODA. ➡️

06/10/2026

🛑 Podnebne krize ne bomo rešili s šarlatanstvom!