Poštarski dom na Vršiču (1688 m) stoji na terasi južno pod 1737 m visokim Vršičem, ki se dviga nad cestnim prelazom. Odprta je bila 9. avgusta 1953 in od takrat jo upravlja PD PT Ljubljana. V 10 sobah je 26 postelj, v 2 prostorih skupnih ležišč pa 28 postelj; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo v pritličju in nadstropju, prha za goste; sanitarni in gostinski prostori so centralno ogrevani; voda k
apnica, elektrika, TV, telefon: bazna postaja Mobitel in SI.mobil. Tu, kjer je zdaj dom, je bila med obema vojnama obmejna stražnica. Leta 1952 jo je prevzel planinski aktiv Poštar Jesenice in jo preuredil v manjšo planinsko kočo, ki so jo odprli 22. Naslednje leto so ljubljanski in gorenjski planinci PTT namesto te koče zgradili novo, večjo Poštarsko kočo na Vršiču in jo; upravljanje je prevzelo novoustanovljeno PD PTT Ljubljana. V letih 1974-1977 so zgradili večji prizidek in ga povezali s staro postojanko, ki so jo obnovili in preuredili; kočo so preimenovali v dom, ki so ga odprli 2. julija 1978. Leta 1985 so poleg doma dogradili pomožni objekt, v katerem so tudi sobe za prenočevanje. Dom je odprt od sredine junija do konca septembra. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, točilnica, na terasi pred domom lahko posedi vsaj 100 gostov. Razgled:
Poštarski dom na Vršiču ima med vsemi vršiškimi postojankami najlepši razgled; na vzpetini pred domom je razgledna plošča z označenimi vrhovi, ki se vidijo. Na vzhodni strani je v bližini ostenje Prisojnika, kjer lepo vidimo obraz Ajdovske deklice, ki so ga oblikovale odlomljene skale; na južni strani sledimo nekaj časa cesti v Trento, nad katero vidimo na levi Veliko Špičje, za njim pa Krn in vrhove nad Peski, desno pa Srebrnjak, Bavški Grintavec in Pelce; na zahodni strani se nad vršiškim prelazom dviga Mojstrovka; na severni strani je nad cesto greben, ki se vleče od Mojstrovke do Kranjske Gore z Robičjem v ospredju, desno pod cesto pa dolina Velike Pišnice; ob cesti vidimo Erjavčevo kočo, desno obširno Krnico, nad katero se dvigajo Martuljške gore s Špikom, Mala in Velika Martuljška Ponca ter Škrlatica, na severu pa vidimo nad Zgornjo Savsko dolino najbolj zahodni del Karavank.