25/01/2026
❗Odziv Zavoda Jamski laboratorij Tular na prispevek novinarke Petre Držaj z naslovom »Zaradi človeške ribice na sodišče«, objavljenim 22. 1. 2026 v oddaji Slovenska kronika, RTV Slovenija (https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175192505) ❗
V Zavodu Jamski laboratorij Tular zavračamo zavajajoče navedbe, posebej pa obžalujemo enostranski prikaz v prispevku spoštovane novinarke Petre Držaj, belokranjske dopisnice RTV Slovenija, s katerim je omogočila nadaljevanje žaljive kampanje proti Informacijskemu centru SOS Proteus (SOS proteus Information Center) in Zavodu Jamski laboratorij Tular.
Namesto, da bi novinarka izjave intervjuvancev najprej preverila v sodbi Upravnega sodišča ali oporekanem dovoljenju za odvzem človeških ribic, je prispevek zgolj uskladila z izmišljeno zgodbo, ki jo najprej izreče novinarka, za njo pa še Niko Šuštarič, upokojeni pravnik in nekdanji dolgoletni predsednik društva, sicer gonilo pa tega prepira. Tako je gledalcu kot edina razlaga ponujeno podtikanje, ki ga je Upravno sodišče že zavrglo, in sicer da naj bi bilo dovoljenje za odlov človeških ribic pridobljeno pod pretvezo raziskovalnega namena, to je namena, ki ga prispevek sicer vseskozi neupravičeno vsiljuje gledalcu. Ker je namen informacijskih centrov v prvi vrsti izobraževalen, gledalec to nelogičnost lahko razume le kot potrditev Šuštaričeve zgodbe.
To blatenje pa na laž postavlja tako vloga za odvzem, kot tudi izdano dovoljenje in sama sodba, kjer je povsod jasno opredeljeno, da gre za odvzem človeških ribic, rešenih po poplavah, z namenom izobraževanja in raziskovanja v informacijskem centru Zavoda Jamski laboratorij Tular v Kranju, v javno-zasebnem partnerstvu z Mestno občino Kranj.
V nasprotju z naslovom pa novinarka vsebine sodbe Upravnega sodišča gledalcu sploh ne predstavi, niti ne vključi nobenega dela izjave Gregorja Aljančiča, ki bi pri gledalcu lahko vzbudil dvom v prikazano interpretacijo, zato v nadaljevanju sodbo povzemamo.
Ključne informacije iz sodbe Upravnega sodišča, ki v prispevku manjkajo:
1. Sodišče je kot nerelevantne zavrglo vse obtožbe nezakonitosti izdanega dovoljenja, ki jih je predložilo Društvo proteus.
2. Sodišče je potrdilo raziskovalni in izobraževalni namen Jamskega laboratorija Tular z visokimi kompetencami na področju raziskovanja in varstva človeške ribice, kot tudi ozaveščanja in izobraževanja, kar je tožeče društvo pred sodiščem poskušalo prikazati kot neobstoječe ter kot pretvezo za turistično popestritev Kranja.
3. Sodišče je leta 2025 tožbo in tudi pritožbo društva zavrglo, v nedavni ponovni obravnavi pa ji je vendarle ugodilo iz formalnih razlogov, z obrazložitvijo, da izdano dovoljenje ni vsebovalo dovolj podrobne obrazložitve, ne pa zaradi kakršnegakoli dvoma v namen ali ravnanje Jamskega laboratorija Tular. Ministrstvo bo lahko prihodnja dovoljenja ustrezno izboljšalo, kar štejemo za skupen uspeh vseh udeleženih strani.
Že od prve najdbe človeške ribice v Beli krajini leta 1972, ki jo je dokumentiral prof. Marko Aljančič, je Jamski laboratorij Tular vedno podpiral in vključeval mnoge belokranjske iniciative, ki bi lahko s strokovnim pristopom prispevale k skupnim prizadevanjem za ohranjanje človeške ribice ter kraške narave - od belokranjskih jamarjev, šolskih ali občinskih projektov, do družine Zupančič in Društva proteus. Več kot 50-letno spodbujanje sodelovanja v Beli krajini najlepše izkazuje prav informacijski center na Jelševniku, ki smo ga najprej pomagali urediti Belokranjcem, šele potem smo končno zgradil tudi svojega v Kranju.
Tako tudi Društvu proteus in njegovima članoma Niku Šuštariču in Silvu Zupančiču priznavamo zastopanje v dobro belokranjskega info centra na kmetiji Zupančič, globoko pa obžalujemo, da društvo dopušča, da se ta lokalni interes uresničuje z blatenjem Info centra SOS Proteus, v javnosti pa celo predstavlja kot prizadevanje za belokranjske človeške ribice. S tem si sami spodkopavajo verodostojnost društva, javnost pa usmerjajo stran od reševanja resničnih groženj, in je zato tovrstno tožarjenje za človeško ribico predvsem negativno.
S triletnim pravdanjem namreč društvo ni obravnavalo nobenega od onesnaženj, ki ogrožajo tako belokranjske ribice, kot tudi Belokranjce. Za človeške ribice pa je negativno najprej zato, ker bi bile živali, na katere se je nanašalo spodbijano dovoljenje, danes še žive. Nenazadnje pa je negativno zato, ker nestrokovne obtožbe ne prispevajo k dolgoletnemu prizadevanju za širjenje znanja, argumentiran dialog in sodelovanje med deležniki, ki je najboljša pot, da bi človeško ribico dolgoročno zares ohranili.
Bralce vljudno vabimo, da podprejo in obiščejo tako kranjski, kot tudi belokranjski info center, in se o smiselnosti tožbe prepričajo na lastne oči.
