20/09/2026
Ena od stvari, ki lahko negativno vplivajo na odnos in ga začnejo spreminjati je, ko večino mental loada pristane na tebi.
Vstajanje ponoči, ko so otroci majhni. Ko so bolni ti razmišljaš kaj jim je in kdaj je časa za obisk zdravnika. Ko jokajo, imajo izpade ti ostaneš z njimi in jim pomagaš obvladovati čustva. Tudi ko si utrujena, še vedno najdeš čas in energijo za igranje, kasneje za učenje, umirjanje, stiskanje. Ko je treba kaj urediti, veš koga poklicati, kaj narediti. In včasih ne nosiš samo svojih čustev in čustev otrok. Včasoh se lahko zgodi, da začneš miriti še njega.
Ko greš od doma, prej poskrbiš za vse. In če se vmes zgodi »razpad sistema«, telefon zazvoni pri tebi. Tudi če te ni doma, si še vedno ti tista, ki rešuje.
Na začetku mogoče še razumeš. Da ima partner naporno službo, potrebuje počitek. Morda ga tudi ti, ampak si ga ne vzameš.
Potem pa se počasi navadiš, da vse to tvoja naloga in nehaš računati nanj.
Tako se nekaj začne spreminjati v odnosu. Težko je čutiti partnersvo z nekom, ob katerem moraš vedno biti močna. Težko je čutiti bližino, če se v težkih trenutkih ne počutiš podprte. Težko se je opreti na nekoga, če se tolikokrat naučiš, da moraš na koncu vse sama.
In to je zanimiv del mental loada, o katerem se manj govori. Ne vpliva samo na to, koliko narediš. Vpliva na to, kako začneš doživljati človeka, s katerim živiš.
Če predolgo sama skrbiš za vse, tudi zanj, se je v takem odnosu težko počutiti kot partnerka. Verjamam in razume, kako je to lahko utrujajoče.
