14/09/2026
Sindikati glasno iz Maribora: Zakon jemlje delavcem, napadi nas ne bodo utišali
Šest sindikalnih central je v Mariboru opozorilo na posledice interventnega zakona za zaposlene in javne storitve, težave pri elektronskem podpisovanju in napade na sindikalno delovanje.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je opozoril tudi na posebnost zbiranja podpisov v Mariboru. “Posebnost je v tem, da smo dobili stojnico 300 metrov od upravne enote,” je povedal. V Ljubljani in Murski Soboti so jih lahko postavili ob vhodu. Ko se je začela kampanja zbiranja podpisov za prihajajoče lokalne volitve in so tam stojnice dobili morebitni županski kandidati, so se bližje lahko preselili tudi sindikati. Prvotna lokacija je bila po Zorkovih besedah odločitev načelnika mariborske upravne enote, ki jo od avgusta kot vršilec dolžnosti vodi Željko Vogrin. V Mariboru je bilo do petka do 13. ure oddanih 1713 podpisov.
Dva tedna po začetku zbiranja podpisov imajo sindikati 26.455 verificiranih podpisov oziroma približno dve tretjini od 40 tisoč, potrebnih za razpis referenduma proti zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Predstavniki šestih reprezentativnih sindikalnih central so v Mariboru pojasnili, zakaj zakon označujejo za “razkroj Slovenije”, ter opozorili na težave pri elektronskem podpisovanju in, po njihovem, napade na sindikalno delovanje. Kot napade in poskuse diskreditacije so navedli očitke o politizaciji, žaljive zapise na družbenih omrežjih, zavajajoče trditve o učinkih zakona ter zahtevo koalicijskih strank po parlamentarni obravnavi razdeljevanja sindikalnega gradiva v šolah in na univerzah. Med ovire pri zbiranju podpisov so uvrstili tudi tehnične težave na portalu eUprava, ki se po njihovih besedah pojavljajo vseh štirinajst dni kampanje.
Prvi mož ZSSS zahteva pojasnilo ministra Matoza
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je dejal, da sindikati ne nasprotujejo razvoju, temveč rešitvam, ki bi ogrozile zdravstvene storitve, pokojnine, subvencije za vrtce in šolsko prehrano, dolgotrajno oskrbo ter redne zaposlitve mladih. Po navedbah sindikatov rebalans proračuna za leto 2026 še ne vključuje finančnih posledic interventnega zakona, ki jih je Fiskalni svet po Zorkovih besedah ocenil na okoli milijardo evrov. Ker predlagatelji še niso pojasnili, kako bi jih pokrili, se sindikati bojijo poznejših rezov v zdravstvo, pokojnine in druge socialne pravice. “Sindikati nismo proti razvoju Slovenije, ravno nasprotno, mi smo za razvoj Slovenije, smo pa proti razvoju Slovenije, ki bi kratil in slabšal kvaliteto življenja,” je poudaril Zorko.
O tehničnih težavah pri elektronski oddaji podpisov je spregovoril Zorko, ki je pristojnega ministra pozval k pojasnilu, zakaj se zapleti po navedbah sindikatov pojavljajo že od začetka zbiranja. “Ko oddam davčno napoved po elektronsko, pa sistem deluje. Zanimivo, 14 dni se odpravljajo tehnične težave,” je dejal in pristojnega ministra pozval k javnemu pojasnilu.
Štrukelj: Cilj je diskreditacija sindikatov
Ob zapletih pri zbiranju podpisov so sindikalni predstavniki opozorili še na žalitve, zavajajoče navedbe o učinkih zakona in poskuse omejevanja njihovega delovanja. “Toda žaljivka ni argument, diskreditacija ne zapolni luknje v pokojninski blagajni,” je poudaril predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Spomnil je, da so sindikati pred sprejetjem zakona zahtevali socialni dialog, vendar po njegovi oceni niso bili obravnavani kot enakovreden partner. Opozoril je tudi na plakate brez navedenega naročnika v slovenski Istri in pristojne organe pozval, naj preverijo njihovo skladnost z zakonodajo. Skrbi ga še, da bi zakon odpiral vrata večji neenakosti in privatizaciji javnih storitev. “Nekateri ukrepi so namreč kot bombonček: najprej sladek okus in zadovoljstvo, posledice pa pridejo pozneje.”
Zbrali so približno dve tretjini od 40 tisoč podpisov
Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je kot konkreten napad na sindikalno delovanje izpostavil zahtevo koalicijskih strank po parlamentarni obravnavi razdeljevanja referendumskega gradiva na univerzah in v šolah. “Cilj tega je diskreditacija oziroma onemogočanje sindikatov pri delu,” je dejal. Skliceval se je na 76. člen ustave, mednarodne konvencije in kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, ki sindikatom omogoča objavljanje gradiv, povezanih s sindikalnimi vprašanji. Opozoril je na dvojna merila pri angažiranju delodajalskih organizacij v podporo zakonu, kar ni problematizirano, sindikatom pa se očita politizacija, ko stopijo v bran javnemu zdravstvu, pokojninskemu sistemu in pravicam zaposlenih.
Celotna pokojnina ob plači, vendar le ob nadaljevanju zaposlitve
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivalšek je opozoril predvsem na spremembe za starejše zaposlene. Po sedanji ureditvi izpolnitev pogojev za starostno pokojnino še ne pomeni prenehanja zaposlitve. Če delavec ostane zaposlen za polni delovni čas, lahko največ tri leta poleg plače prejema 40 odstotkov starostne pokojnine, nato pa 20 odstotkov.
Interventni zakon bi izhodišče spremenil. Pogodba o zaposlitvi bi prenehala po samem zakonu na dan, ko bi delavec izpolnil pogoje za starostno pokojnino. Če bi želel delati naprej, bi moral to najpozneje 90 dni prej predlagati delodajalcu. Ta bi mu moral ponuditi spremembo oziroma novo pogodbo ali pisno utemeljiti, zakaj nadaljevanju nasprotuje. Če bi se z delodajalcem dogovoril za nadaljevanje dela, bi ob plači prejemal celotno starostno pokojnino in ne več le 40 in pozneje 20 odstotkov. Hkrati pa ne bi imel sedanje gotovosti, da njegova pogodba velja naprej. ”Zakon ne daje, temveč jemlje nekaterim delavcem pravico do dvojnega statusa,” je dejal Počivalšek. Ocenil je, da zakon posega predvsem v položaj starejših in tistih, ki so začeli delati zgodaj.
Tožbar: To ni informiranje, to je oglaševanje zakona
Predsednik SZS Alternativa Zdenko Lorber je ocenil, da zakon, ki posega v deset zakonov in naj bi začrtal razvoj države, zahteva širši družbeni dogovor. Evelin Tožbar iz KNSS Neodvisnost je zagovornikom zakona očitala, da ljudem predstavljajo predvsem domnevne koristi, zamolčijo pa pogoje, stroške in mogoče posledice posameznih ukrepov. “Povedo vam, kaj naj bi dobili, ne povedo vam pa, kdo bo to plačal. Povedo vam lepe številke, ne povedo vam pogojev, povedo vam domnevne koristi, posledice pa skrijejo pod preprogo. To ni informiranje, to je oglaševanje zakona,” je dejala. Opozorila je, da zakon ne zagotavlja, da bi se davčne razbremenitve tudi prenesle na potrošnike in najemnike. “Ko vam povedo, da bo DDV za hrano nižji, pozabijo povedati, da v zakonu ni varovalke, ki bi zagotavljala, da bo zaradi tega nižja tudi cena na polici. Enako velja za obdavčitev najemnin. Kdo garantira, da se bo to znižanje davka prelilo v samo najemnino in ne bo ostalo najemodajalcu? Nobenega zagotovila ni.” Tožbar je zato pozvala k predstavitvi celotnih izračunov in posledic zakona. “Če moraš ljudem zakon prodajati na tak način, da jim pokažeš samo polovico enačbe, potem očitno problem ni v referendumu, problem je očitno v zakonu,” je poudarila.
vecer.com
