19/06/2026
Izjava za medije: Konfederacije sindikatov 90 Slovenije
Zveza: Varno in zdravo delovno okolje
»Ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju je za določeno delovno nalogo potrebnega več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti delovni nalogi. Prav tako se dela ne morejo izvajati tako dolgo ali tako delovno intenzivno kot v toplotno ustreznem delovnem okolju, saj visoke temperature povzročajo tako večjo nepazljivost kot tudi večjo verjetnost delovnih nezgod. Alarmanten je podatek, da je Inšpektorat Republike Slovenije za delo že do dne 10. aprila 2026 prejel 11 prijav smrtnih nezgod pri delu, medtem ko je v istem obdobju v preteklih dveh letih prejel 4 prijave smrtnih nezgod pri delu. Ob tem poudarimo, da so visoke temperature v delovnem okolju še posebej nevarne za zdravje in varnost starejših delavcev (nad 50 let), ki jih je med vsemi delovnimi aktivnim v Republiki Sloveniji po podatkih SURSA za mesec marec 2026 več kot 33 odstotkov (311.679), kronične bolnike, ki se zdravijo z določenimi zdravili, nosečnice, delavce s čezmerno telesno težo ter delavce, ki opravljajo delo na prostem in tudi v zaprtih prostorih s prisilno izmenjavo zraka. Z veliko gotovostjo lahko torej govorimo o tem, da je z vidika varnosti in zdravja pri delu ob visokih zunanjih temperaturah izrazito ogrožena več kot polovica vseh delovno aktivnih v Republiki Sloveniji. Zato v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije povemo, da varovanje zdravja delavstva v vročini ne sme biti samo stvar dobre volje delodajalca, ampak mora biti vnaprej načrtovana in nadzorovana obveznost prav vsakega delodajalca brez izjeme.«
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zato ob začetku novega vročinskega vala opozarjamo, da visoke temperature in vročinski valovi niso več izredna izjema, temveč ponavljajoče se tveganje, ki ga morajo delodajalci vključiti že v organizacijo dela, oceni izjavo tveganja in predvsem v vsakodnevno organiziranje delovnega procesa. Zdravje in življenje delavk in delavcev morata imeti vedno prednost pred kratkoročnimi poslovnimi interesi, normami, roki in profitom kapitala. To je še toliko bolj pomembno, ko nam želijo vcepiti razmišljanje, da je interes kapitala pred interesom delavstva zato apeliramo na vse delodajalce, da ob vročinskem valu, kateremu smo trenutno priča, ko temperature presegajo tudi več kot 30 stopinj Celzija, povzamejo ustrezne ukrepe, ki gredo v smeri zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja.
Ob tem opozarjamo, da visoke temperature v delovnem okolju ne pomenijo le tveganja za zdravje in varnost delavcev, temveč neposredno vplivajo tudi na delovno storilnost. Raziskave kažejo, da se pri temperaturah nad približno 25 stopinj Celzija delovna učinkovitost v povprečju zmanjšuje za okoli 2 odstotka za vsako dodatno stopinjo Celzija. Pri fizično zahtevnejših delih in v delovno intenzivnih predelovalnih dejavnostih pa so učinki še izrazitejši; pri temperaturah nad 27 stopinj Celzija se lahko produktivnost zmanjša tudi za približno 4 odstotke za vsako dodatno stopinjo Celzija. Zato morajo delodajalci pravočasno sprejeti organizacijske, tehnične in druge ukrepe za zaščito zdravja delavcev ter za zagotavljanje varnega in dostojnega delovnega okolja.
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije bi na podlagi preteklih izkušenjše posebej izpostavili dejavnosti:
gostinstvo in turizem sta med dejavnostmi, kjer je pritisk na zaposlene, ki ostajajo zvesti delodajalcu in vztrajajo v tej izrazito delovno intenzivni panogi, izjemno velik. Obseg dela je v mnogih primerih močno povečan, saj delodajalci ustrezno usposobljenega kadra pogosto ne dobijo oziroma ga sploh ne morejo zagotoviti v zadostnem številu, delo pa mora biti kljub temu opravljeno. Ob tem je treba posebej poudariti, da so prav poletni meseci v gostinstvu in turizmu praviloma vrhunec sezone. Gre za obdobje, ko so že v preteklosti delavke in delavci pogosto opravljali delo na meji svojih psihičnih in fizičnih zmožnosti ali celo čeznjo. To še posebej velja za poklice, kot so kuharji, pomočniki kuharjev, pomivalci posode, picopeki, natakarji, sobarice, reševalci iz vode in drugi zaposleni, ki so neposredno izpostavljeni visokim delovnim obremenitvam, vročini, dolgotrajnemu stoječemu delu, neenakomernemu delovnemu času ter pritiskom zaradi povečanega obsega storitev.
trgovine, kjer opažamo, da določeni delodajalci še vedno izrazito pretiravajo s pretiranim hlajenjem trgovin, ki predstavljajo delovne prostore večine zaposlenih. Strokovna priporočila jasno povedo, da naj bo temperatura v prostoru od 23 do 27 stopinj Celzija, relativna vlažnost med 30 in 50 odstotki, hitrost hlajenja zraka pa naj ne presega 0,3 m/s. Velike temperaturne razlike (več kot 8 stopinj Celzija), ki so posledica pretiranega hlajenja prostorov v poletnih mesecih dokazano neugodno vplivajo na človekovo počutje, lahko pa tudi povzročajo zdravstvene težave in vse to zavoljo tega, ker njihovi delodajalci namenjajo prioriteto izdelkom, ki jih prodajajo, ne pa zdravju zaposlenih v dejavnosti trgovine.
gradbeništvo, kjer so delavke in delavci v poletnih mesecih med najbolj izpostavljenimi visokim temperaturam in vročinskim obremenitvam. Velik del dela se namreč opravlja na prostem, pogosto neposredno na soncu, ali pa v delovnih strojih, kjer se toplota dodatno kopiči. Ob težkem fizičnem delu, uporabi zaščitne opreme, delu na višini, delu ob prometu ter ob pogosto omejenih možnostih umika v senco ali hlajen prostor se tveganja za zdravje in varnost zaposlenih bistveno povečujejo. Še posebej izpostavljamo obnovitvena in vzdrževalna dela na avtocestnem križu ter druga cestna in komunalna dela, kjer so delavci izpostavljeni izjemnim toplotnim obremenitvam. To velja zlasti za asfalterje, ki polagajo asfalt, katerega temperatura ob vgradnji pogosto presega 150 °C. Delo ob tako visokih temperaturah materiala, ob hkratni izpostavljenosti soncu, vročini iz okolja, prometu in fizičnim naporom, predstavlja resno tveganje za dehidracijo, vročinski stres, izčrpanost, padec koncentracije, nezgode pri delu in dolgoročne posledice za zdravje. Ob tem opozarjamo tudi na gradbena in infrastrukturna dela, pri katerih se zaradi časovnih rokov, političnih pritiskov ali želje po dokončanju projektov pred bližajočimi se lokalnimi volitvami dodatno stopnjuje pritisk na izvajalce in delavce. Prenove cest, trgov, javnih objektov, komunalne infrastrukture in drugih javnih površin se v takšnih obdobjih lahko izvajajo pod dodatnimi časovnimi pritiski, kar se na koncu najpogosteje prelije na delavce na terenu. V praksi to lahko pomeni pospešeno izvajanje del, podaljševanje delovnega časa, zmanjševanje možnosti za počitek ter opravljanje najtežjih fizičnih opravil tudi v najbolj neugodnih vremenskih razmerah. Takšno hitenje ne sme iti na račun zdravja, varnosti in življenja delavcev. Dodaten problem predstavlja vse večja razdrobljenost izvajanja del, saj so na gradbiščih pogosto prisotni številni manjši izvajalci in podizvajalci z manjšim številom zaposlenih. Takšna organizacija dela lahko zmanjšuje preglednost odgovornosti in otežuje učinkovit nadzor nad dejanskim izvajanjem ukrepov varnosti in zdravja pri delu. Odgovornost se v praksi pogosto prelaga med naročniki, glavnimi izvajalci in podizvajalci, medtem ko posledice neustrezne organizacije dela nosijo predvsem delavci. Posebej ranljivi so zaposleni tujci, ki jih je v gradbeništvu vse več, pri čemer mnogi ne poznajo niti osnov slovenskega jezika. Zaradi jezikovnih ovir pogosto težje razumejo navodila za varno delo, opozorila na nevarnosti, postopke ravnanja v primeru tveganj ter svoje pravice iz naslova varnega in zdravega delovnega okolja. To povečuje tveganje za poškodbe, izčrpanost, vročinski stres in druge zdravstvene zaplete, še posebej v času visokih temperatur in povečanih delovnih obremenitev. Zato poudarjamo, da morajo delodajalci, naročniki in glavni izvajalci zagotoviti, da so vsa navodila, usposabljanja in opozorila delavcem podana jasno, razumljivo in v jeziku oziroma na način, ki ga delavci dejansko razumejo. Delo mora biti organizirano tako, da se najtežja fizična opravila ne izvajajo v času največjih vročinskih obremenitev, da so zagotovljeni pogostejši odmori, senca ali hlajeni prostori, zadostne količine pitne vode, ustrezna zaščitna oprema ter realni roki za varno izvedbo del. Noben investicijski rok, politična obljuba ali predvolilno odprtje projekta ne sme imeti prednosti pred varnostjo, zdravjem in življenjem delavcev. Vročina ne sme biti obravnavana kot običajen del delovnega procesa, temveč kot resno tveganje, ki zahteva pravočasne, konkretne in učinkovite ukrepe.
cestnega potniškega prometa, kjer je zaradi velike vstopne površine toplotnega sevanja skozi vetrobransko steklo ter velikega števila ljudi v avtobusu ter pogosto tehnično slabo delujoče ali nedelujoče klimatske naprave toplotna obremenitev voznika izjemno velika (ne smemo pozabiti, da vozniki avtobusov prevažajo naše najdražje zato je zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja tudi v vročih dneh neposredno vprašanje javne varnosti!).
cestnega tovornega prometa, kjer se vozniki in skladiščni delavci prepogosto srečujejo z okvarjenimi klimatskimi napravami, nerealnimi dobavnimi roki, čakanjem na naklad ali razklad, vročimi prikolicami, terminali in skladišči. Delodajalec mora zagotoviti tehnično brezhibna vozila, ustrezne odmore, pitno vodo, možnost ohladitve in realne časovne načrte.
gospodarskih javnih služb, kjerurejevalci zunanjih površin ter poklici, ki skrbijo za infrastrukturo posebnega družbenega pomena (oskrba s pitno vodo, energetika, pogrebna dejavnost),skrbijo za opravljeno delo ne glede na vremenske vplive. Prav zato morajo biti ukrepi vnaprej načrtovani, ne pa prepuščeni iznajdljivosti posameznega delavca.
Prav tako bi v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije opozorili na težave zaposlenih v industriji, kjer se proizvodnja opravlja v starih in iztrošenih proizvodnih halah, ki so zelo slabo toplotno izolirana, poleg tega pa k dodatnem ogrevanju zraka pripomorejo tudi veliko število delovnih strojev in naprav ter nenazadnje tudi veliko število delavcev na premajhnem prostoru, prav tako pa tudi zaposlenih v pisarnah, uradih ter v dejavnosti zdravstva, zdravstvene nege in oskrbe, kjer se pogosto ogroža njihovo varnost in zdravje skozi celo leto, saj opažamo, da
se temperaturo in vlažnost zraka v zaprtih prostorih regulira izključno s pomočjo klimatske naprave namesto, da bi se vsaj dvakrat na dan odprlo okna in dovolilo, da se notranji in zunanji zrak zamenjata oziroma vsaj premešata. Zavoljo tega pride pogosto do tega, da zaposleni trpijo za sindromom bolne zgradbe, ki se odraža z srbenjem in solzenjem oči, poslabšanjem določenih kroničnih bolezni, bolečino v grlu in žrelu, glavoboli, težavami s koncentracijo ali splošno slabim počutjem. Vse to predstavlja kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.
so klimatske naprave postavljene tako, da so dovodi zraka iz klimatskih naprav izvedeni tako, da so delavci na delovnih mestih izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku, kar je v nasprotju z delovnopravno zakonodajo, ki je za delodajalce pravno zavezujoča.
Delovnopravna zakonodaja, ki se dotika toplotnega udobja (Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih) in je za vse delodajalce v RS obvezna namreč zelo jasno pove, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28°C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže 28°C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20°C. V primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ima delavec pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. V teh primerih delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zatodelodajalcem predlagamo, da v času izjemno visokih temperaturuvedejo naslednje ukrepe:
Posodobitev ocene tveganja in načrta ukrepanja
Vsak delodajalec mora v izjavi o varnosti z oceno tveganja opredeliti tveganja tudi zaradi visokih temperatur, vročinskega stresa, dela na prostem, procesne toplote, osebne varovalne opreme in ranljivih skupin delavcev. Ukrepi morajo biti konkretni, znani zaposlenim in tudi izvedljivi v praksi.
Merjenje in beleženje toplotnih razmer
Delodajalec naj spremlja vremenske napovedi in opozorila ARSO, na deloviščih pa meri oziroma beleži temperaturo, relativno vlažnost, izpostavljenost soncu, toplotno sevanje, gibanje zraka in druge okoliščine, ki vplivajo na obremenitev delavcev. Brez meritev in zapisov ni mogoče dokazati, da so bili ukrepi pravočasni in ustrezni.
Zmanjšanje intenzivnosti dela
Zlasti v vročih delovnih okoljih je potrebno oceniti fizične obremenitve z namenom, da se prepreči nepotrebno ročno premeščanje bremen oziroma izvajanje nepotrebnih gibov. Po potrebi lahko zmanjšamo intenziteto dela, saj so zmožnosti delavca za opravljanje dela pri višjih temperaturah bistveno nižje.
Premik delovnega časa
Začetek delovnega procesa se prestavi na zgodnejšo uro, ko zunaj ni tako vroče. S tem se poveča toplotno udobje delavcev in zmanjša obratovalne stroške delodajalca (stroški za energijo).
Skrajšanje delovnega časa
Delo se ne izvaja v času največje toplotne obremenitve delavca, ampak se delovni proces prekine in se nadaljuje, ko je toplotna obremenitev delavcev manjša.
Uvedba več odmorov
Počitek v hladnejših prostorih lahko pomaga preprečiti ali ublažiti vročinski stres. Priporočljivo je, da se z naraščanjem temperature poveča tudi pogostost in dolžina odmorov.
Senčenje, hladne cone in prezračevanje.
Posebno pravno podlago za delo na prostem v vročini določa Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, objavljen v Uradnem listu RS, št. 53/2025. Ta določa, da se dela na delovnih mestih na prostem pri temperaturi zraka, višji od 30 °C lahko izvajajo le pod pogojem, da imajo delavci najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke. V času prekinitev dela mora delodajalec delavcem v največji možni meri zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi, pri delu v jasnem in sončnem vremenu pa tudi ustrezno zaščito pred vplivi sonca. Ta pravila se uporabljajo tudi za začasna in premična gradbišča. Zato je potrebno na deloviščih na prostem zagotoviti senčnike, sončna očala, zaščitne sončne kreme, nadstreške, šotore, hladne prostore ali klimatizirana vozila za počitek. V zaprtih prostorih je treba zagotoviti učinkovito, a ne pretirano hlajenje, redno prezračevanje in vzdrževanje naprav.
Uvedba prijaznejše tehnologije
Primer iz gostinstva in turizma, ko bi lahko delodajalec že samo s pogostejšo uporabo indukcijskih kuhalnikov – kuhanje s “hladno toploto” dosegel ustreznejšo toplotno udobje zaposlenih v poletnih mesecih. Za kuhanje z indukcijskim kuhalnikom se namreč uporablja indukcijsko segrevanje kuhalne plošče na principu magnetnega polja, kjer ni odprtega ognja in s tem ni previsoke temperature, ki bi uhajala v delovno okolje. Tudi tveganje za naključne opekline je zmanjšano, kajti sama kuhalna plošča se le rahlo segreje, ker vročina teče od posode navzdol, kar omogoča neposreden stik brez poškodb. Prav tako se toplota ne izgublja s kuhalne plošče neposredno v prostor, zaradi česar ostaja kuhinja hladnejša.
Uvedba hladne cone
V dejavnosti trgovine, kjer se prodajajo oziroma skladiščijo izdelki, ki za ohranjanje kakovosti in varnosti potrebujejo nizke temperature, predlagamo uvedbo ločenih hladnih con. Gre za posebej določene prostore oziroma območja, kjer bi bili nameščeni zamrznjeni, hlajeni in hitro pokvarljivi izdelki. Takšna ureditev bi prispevala k boljši organizaciji dela, ustreznejšemu varovanju izdelkov ter zmanjšanju toplotnih obremenitev za zaposlene, ki so pogosto izpostavljeni velikim temperaturnim razlikam med prodajnimi prostori, skladišči, hladilnicami in zunanjim okoljem. Pri tem je treba zagotoviti tudi ustrezno zaščitno opremo, preprečevanje prepiha, redno vzdrževanje hladilnih sistemov ter organizacijo dela, ki varuje zdravje delavk in delavcev.
Ponudba osvežilnih napitkov
Delodajalci morajo delavcem, ki so izpostavljeni visokim temperaturam, v neposredni bližini njihovega delovnega prostora zagotoviti ustrezno količino brezplačnih tekočin (brezalkoholnih in tudi brezkofeinskih). Delavci morajo pogosto piti manjše količine tekočine, na primer eno skodelico na vsakih 30 minut. Tekočine, ki vsebujejo kofein ali alkohol niso primerne, ker povečajo dehidracijo! Zaželeno je, da imajo delavci brezplačno na razpolago tudi ohlajeno vodo iz vodnih avtomatov.
Prezračevanje prostorov
Delovne prostore je treba redno prezračevati, najmanj dvakrat na dan oziroma pogosteje, kadar to zahtevajo narava dela, število zaposlenih, temperatura, vlaga ali kakovost zraka v prostoru. Z rednim prezračevanjem omogočimo izmenjavo oziroma vsaj učinkovito mešanje notranjega in zunanjega zraka, s čimer se zmanjšuje koncentracija onesnaževal, vlage, neprijetnih vonjav in drugih dejavnikov, ki lahko negativno vplivajo na zdravje in počutje zaposlenih. Neustrezno prezračevanje lahko povzroča ali poslabša številne zdravstvene težave, kot so srbenje in solzenje oči, draženje grla in žrela, glavoboli, utrujenost, težave s koncentracijo ter poslabšanje določenih kroničnih bolezni. Zato mora biti prezračevanje sestavni del zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja, še posebej v času visokih temperatur, ko se obremenitve za delavke in delavce dodatno povečajo.
Večja pozornost na postavitev in vzdrževanje klimatskih naprav
Klimatske naprave morajo biti v delovnih prostorih nameščene in nastavljene tako, da pihanja zraka niso usmerjeni neposredno v delavke in delavce na njihovih delovnih mestih. Neposredna izpostavljenost hladnemu zračnemu toku lahko namreč povzroča nelagodje, prehladna obolenja, bolečine v mišicah in sklepih, draženje dihal ter druge zdravstvene težave. Hlajenje mora biti učinkovito, vendar zmerno in prilagojeno naravi dela ter razmeram v prostoru. Pri tem je treba preprečiti prevelike temperaturne razlike med zunanjim in notranjim okoljem ter zagotoviti, da klimatske naprave ne povzročajo prepiha ali dodatnih obremenitev za zaposlene. Prav tako je treba zagotoviti redne preventivne preglede tehnične brezhibnosti klimatskih in prezračevalnih naprav, in sicer najmanj pred začetkom poletne sezone ter po njenem zaključku. Redno vzdrževanje, čiščenje filtrov in preverjanje delovanja naprav je nujno za zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka, varnega delovanja naprav ter preprečevanje zdravstvenih tveganj za delavke in delavce.
Osebna varovalna oprema
Zagotoviti je treba hladna, udobna in zračna oblačila iz bombaža, ki omogočajo prosto gibanje zraka in izhlapevanje potu. V ta namen je potrebno poskrbeti, da imajo delavci v poletnih mesecih na razpolago tudi majice v svetlih barvah s kratkimi rokavi ter zračne zaščitne čevlje z ustreznimi odprtinami. Prav tako je potrebno delavcem, ki delajo na prostem, zagotoviti ustrezne senčnike.
Zaključek
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije jasno opozarjamo, da visoke temperature na delovnih mestih niso zgolj vremenska neprijetnost, temveč resno tveganje za zdravje, varnost in življenje delavk in delavcev. Vročina povzroča utrujenost, dehidracijo, vročinske krče, slabosti, glavobole, motnje zavesti, vročinsko izčrpanost in vročinsko kap, ki je lahko celo življenjsko ogrožajoče stanje. Hkrati zmanjšuje zbranost, presojo, odzivnost in delovno storilnost, s tem pa neposredno povečuje tveganje za napake, poškodbe pri delu in hude delovne nezgode. Zato je nedopustno, da se ukrepi za varno delo v času vročine pri nekaterih delodajalcih še vedno obravnavajo kot strošek, ovira ali stvar dobre volje. Pitna voda, senca, odmori, hlajeni prostori, prezračevanje, tehnično brezhibne klimatske naprave, ustrezna zaščitna oprema, prilagoditev delovnega časa in prekinitev dela, kadar delo ni več varno, niso privilegij delavca, temveč osnovna temeljna obveznost vsakega delodajalca brez izjeme. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije še posebej opozarjamo na stanje varnosti in zdravja v delovno intenzivnih dejavnostih, kjer primanjkuje kadra in kjer se pritiski na zaposlene v poletnih mesecih še dodatno povečajo, oziroma je v teh dejavnosti zaposleno večjo število tujih delavcev. To velja zlasti za gostinstvo in turizem, trgovino, gradbeništvo, komunalo in cestni potniški in tovorni promet. V teh dejavnostih se delo pogosto opravlja v razmerah povečanih fizičnih obremenitev, podaljšanega delovnega časa, pomanjkanja počitka, izpostavljenosti vročini, neposrednemu soncu, prometu, vročim materialom, temperaturnim razlikam in pritiskom, da mora biti delo opravljeno ne glede na posledice za zdravje in celo varnost ljudi. Ob tem poudarjamo, da bi morali imeti posebno varstvo tudi v praksi starejši delavci, kronični bolniki, nosečnice, invalidi, delavci s čezmerno telesno težo, novi delavci ter vsi, ki se še niso aklimatizirali na delo v vročini. Prav tako je potrebno posebno pozornost nameniti delavcem tujcem, ki zaradi jezikovnih ovir pogosto ne razumejo dovolj dobro navodil za varno delo, opozoril na nevarnosti in svojih pravic iz naslova varnega in zdravega delovnega okolja. Varnost in zdravje pri delu ne sme obstajati samo na papirju, temveč mora biti razumljiva, preverljiva in dejansko izvedena tudi v praksi.
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zato pozivamo pristojne državne organe, zlasti Inšpektorat Republike Slovenije za delo, da v poletnih mesecih izvajajo ciljane, nenapovedane in učinkovite nadzore pri delodajalcih. Ti nadzori morajo biti usmerjeni predvsem v delovišča, kjer so delavci najbolj izpostavljeni vročini in preobremenitvam. Inšpektorji ne smejo preverjati zgolj formalnega obstoja ocen tveganja, temveč dejansko stanje na terenu: kot so temperaturne razmere, dostop do pitne vode, zagotovljene odmore, možnost umika v senco ali hlajen prostor, organizacijo delovnega časa, tehnično brezhibnost klimatskih in prezračevalnih naprav, evidence meritev, usposobljenost delavcev ter tudi vključevanje delavskih predstavnikov. Od pristojnih organov pričakujemo tudi, da zoper delodajalce, ki kršijo predpise ali zavestno opuščajo ukrepe za zaščito delavcev, ukrepajo odločno, dosledno in z močnimi odvračilnimi sankcijami. Posebej nedopustno je ravnanje delodajalcev, ki dajejo prednost dobičku, rokom, produktivnosti ali plemenitenju vloženega kapitala pred varnostjo, zdravjem in življenjem svojih zaposlenih. Takšno ravnanje ne sme ostati brez posledic. Kadar delodajalec varčuje pri ukrepih za zaščito delavcev, mora biti sankcija takšna, da jasno sporoča, da zdravje delavcev ni strošek poslovanja, temveč temeljna in neodtujljiva obveznost vsakega delodajalca.
Mnenja smo, da v času visokih temperatur ni najpomembneje, da je delo opravljeno za vsako ceno., ampak je najpomembneje, da je delo opravljeno varno, saj delavec ni potrošni material. Zdravje, varnost in življenje delavk in delavcev morajo biti pred roki, pred dobičkom, pred sezono, pred investicijami in pred političnimi interesi. Kdor varčuje na varnosti delavcev, varčuje na njihovem zdravju in življenju. To pa v dostojni družbi ne sme biti sprejemljivo, kaj šele postati poslovni model, kar že opažamo na terenu med delodajalci, ki zaposlujejo pretežno tujo delovno silo.
Koper, 18. junij 2026
Damjan VOLF
predsednik
