Mladinsko združenje za trajnostni razvoj

04/06/2024

Včeraj smo v sklopu projekta POZ 3.0 sodelovali na 1. konferenci Zdravstvo po zeleni poti, kjer smo na okrogli mizi izpostavili nekaj poudarkov Mladinskega manifesta s področja okolja in dravja, ki nastaja v sklopu tega projekta. 📙

29/05/2024

Ko pomislimo na onesnaževanje, nam najprej pridejo na misel industrijski izpusti, onesnažen zrak in voda. Vendar pa kemične emisije niso edina grožnja našemu okolju. Ste že slišali za 𝐬𝐞𝐧𝐳𝐨𝐫𝐢𝐜̌𝐧𝐨 𝐨𝐧𝐞𝐬𝐧𝐚𝐳̌𝐞𝐯𝐚𝐧𝐣𝐞?

Vsakodnevne človeške dejavnosti povzročajo prekomerno hrupno in svetlobno onesnaženje, ki močno vplivata tako na živali kot tudi ljudi.

Živali se soočajo s spremenjenim vedenjem, fiziološkimi procesi in medvrstnimi interakcijami. Pri ljudeh lahko dolgotrajna izpostavljenost hrupu povzroči okvare sluha, motnje spanja, srčno-žilne bolezni, zmanjšano reproduktivnost in več težav s socializacijo. Prav tako lahko prekomerna izpostavljenost svetlobi privede do glavobolov, povečanega stresa in občutka utesnjenosti.

Zmanjšajmo senzorično onesnaženje, izboljšajmo zdravje in zaščitimo biodiverziteto! 🌍💚👂

06/05/2024

Poznate tujerodne invazivne vrste? 🌱

Tujerodne invazivne vrste so rastlinske in živalske vrste, ki so bile vnesene v nove ekosisteme, kjer hitro rastejo in se širijo, saj nimajo naravnih sovražnikov. Največkrat jih vnese človek zaradi estetskih razlogov, pridelave hrane ali drugih interesov. V mestnih okoljih, kjer je gostota poselitve visoka, je tveganje za njihovo širjenje še večje, kar lahko negativno vpliva na biodiverziteto in človekovo zdravje.

🌼 𝐏𝐫𝐢𝐦𝐞𝐫? 𝐀𝐦𝐛𝐫𝐨𝐳𝐢𝐣𝐚! Ta rastlina je zelo alergena zaradi svojega cvetnega prahu in lahko povzroča različne zdravstvene težave.

𝗞𝗮𝗷 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝘀𝘁𝗼𝗿𝗶𝗺𝗼? 🤔
✅ Preverite, kaj gojite na svojem vrtu.
✅ Odstranite potencialne invazivne vrste.
✅ Če opazite nenadzorovano širjenje, hitro ukrepajte in poučite tudi sosede.

26/02/2024

VELIK KORAK ZA ZDRAVJE! 🎉 Institucije in članice EU so dosegle dogovor za boj proti onesnaženemu zraku v Evropi!

VELIK KORAK ZA ZDRAVJE! 🎉 Institucije in članice EU so dosegle dogovor za boj proti onesnaženemu zraku v Evropi.

🤝 Pozno sinoči je bil dosežen dogovor med Evropsko komisijo, Evropskim svetom in Evropskim parlamentom o reviziji Direktive EU o kakovosti zunanjega zraka ( ).

🏭 EU je zdaj korak bližje k reševanju javnozdravstvene krize zaradi onesnaženega zraka. Zdaj čakamo na Evropski parlament in države članice EU, da pred junijskimi volitvami sprejmejo omenjeno revizijo.

👉 Več v odzivu organizacije Health and Environment Alliance (HEAL): https://ow.ly/ZSKS50QG27G

14/02/2024

🌍 Svet še vedno zasleduje cilj omejevanja dviga globalne temperature ozračja do 1,5 °C.

Glede na nadaljnje naraščanje izpustov toplogrednih plinov je možnosti za dosego tega cilja vedno manj, kar pa ne pomeni, da smo bitko že izgubili. Za dosego cilja moramo uspešno naslavljati tako blaženje podnebnih sprememb kot tudi prilagajanje nanje. A kaj to pomeni?

Blaženje podnebnih sprememb: ta vidik se nanaša na ukrepe ali dejavnosti, ki omejujejo emisije toplogrednih plinov v ozračje in/ali zmanjšujejo njihovo raven v ozračju. 🌿

Prilagajanje na podnebne spremembe: prilagoditev človekovega delovanja kot odziv na dejanske ali pričakovane posledice podnebnih sprememb, ki ublaži škodo ali tudi izkoristi nove priložnosti. 💡

Blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe nista ločena procesa, saj se pogosto medsebojno dopolnjujeta. Ozelenjevanje mest, vzpostavitev odpornih kmetijskih sistemov, optimizacija rabe vode in krepitev zdravstvenih sistemov so le nekatera izmed ključnih področij. Sledenje tem ciljem ima veliko priložnost tudi za izboljšanje javnega zdravja prebivalstva. 🚜💧

01/02/2024

Kurjenje biomase: zakaj je izkoriščanje tega obnovljivega okoljskega vira lahko problematično? 🌲🔥

V zadnjih tednih je veliko prahu dvignil predlog energetskega zakona, ki med drugim delno omejuje rabo biomase za potrebe ogrevanja poslopij. Kaj lahko na to temo dodamo z vidika povezav med okoljem in zdravjem?

📍Kurjenje lesne biomase za potrebe ogrevanja je najpogostejše na podeželju, kjer prevladujejo individualna kurišča. Ta so pogosto tehnološko zastarela, kar vodi do nepopolnega izgorevanja lesne biomase.

📍Pri gorenju lesa nastajajo visoke koncentracije delcev, dražečih organskih spojin, ogljikovega monoksida in drugih onesnaževal zraka. V primeru nepopolnega izgorevanja so te koncentracije še toliko večje, kar lahko pomembno vpliva na naše zdravje.

📍Visokim koncentracijam onesnaževal v zraku na račun kurjenja lesa smo pozimi izpostavljeni predvsem v kotlinah in dolinah v času temperaturnega obrata. Ti reliefni tipi so v Sloveniji pogosti.

📍Za izboljšanje kakovosti zraka pozimi je zato pomembno, da nove stanovanjske stavbe vpeljujejo tehnologije in pristope, ki omejujejo onesnaževanje zraka. To je pri starejših gradnjah seveda težje izvedljivo, prav pa je, da pri njih stremimo k uporabi sodobnih peči z izpopolnjenimi procesi izgorevanja.

Več informacij na to temo najdete na tej povezavi: https://bit.ly/3HJ2K0a

22/01/2024

Aktivna mobilnost: korak do zdravega planeta in zdrave družbe 🌍🚶‍♂️🚴‍♀️

Aktivna mobilnost, ki vključuje hojo, kolesarjenje in uporabo drugih oblik nemotoriziranega prometa, ima velik pomen pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in ohranjanju našega zdravja.

🚲 Pozitivni vplivi na zdravje: Aktivne oblike mobilnosti zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni in izboljšujejo našo splošno telesno pripravljenost.

🌱 Vpliv na podnebje: Promet v Sloveniji prispeva približno 30 % vseh toplogrednih plinov. Z zamenjavo avtomobila s kolesom ali kakšnim drugim aktivnim transportnim sredstvom lahko občutno zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov.

🏠 Revitalizacija urbanih okolij: Množični prehod z motorizirane na aktivno mobilnost lahko pozitivno vpliva na prostorski razvoj predvsem urbanih okolij. Ta bi ponovno postala prvenstveno namenjena ljudem, ne avtomobilom, kar bi neposredno prispevalo k ustvarjanju bolj zdravega in prijetnega življenjskega okolja.

💼 Makroekonomski učinki aktivne mobilnosti: Spodbujanje aktivne mobilnosti lahko občutno zmanjša zdravstvene stroške in pripomore k razvoju novih zelenih delovnih mest.

📢 Pridruži se nam in prikolesari lepšo in bolj zdravo prihodnost za vse!

https://bit.ly/3tOrxfY

Plan B za Slovenijo - mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj

15/01/2024

Prst – prepogosto zanemarjen okoljski vir pod našimi nogami 🌱🌍

Prst ni le kup blata, kot se včasih zdi, temveč je ključna za naš obstoj. Zagotavlja osnovo za pridelavo hrane in prispeva k ohranjanju načina življenja, kot ga poznamo. Kljub temu je danes bolj ogrožena kot kdajkoli prej.

1️⃣ Biotska raznovrstnost: Ali ste vedeli, da se v čajni žlički zgornjega sloja prsti skriva do 6 milijard mikroorganizmov, vključno z bakterijami, glivami in deževniki? Ta neverjetna biotska raznovrstnost je eden od temeljev stabilnosti Zemljinega sistema.

2️⃣ Prst in podnebje: Prst predstavlja ogromen ponor ogljika – shranjuje ga več več kot živa narava in trikrat več kot atmosfera. Toda ko je prst degradirana, lahko sprošča ogljik in pospešuje podnebne spremembe.

3️⃣ Alarmantno stanje: Zaradi intenzivnih kmetijskih praks, sprememb rabe tal in drugih človekovih aktivnosti smo v zadnjih 150 letih izgubili polovico vrhnje plasti prsti. Vsakih pet sekund uničimo površino v velikosti nogometnega igrišča. Do leta 2050 bi lahko bilo lahko degradiranih kar 90 % vseh prsti.

🚨 Varovanje prsti je izrednega pomena za našo prihodnost. Informacije o tem, kako lahko varujemo prsti, najdete na tej povezavi: https://bit.ly/3tW9ogb 🌿

04/01/2024

Slovenija je na lestvici podnebne uspešnosti za leto 2024 ponovno na 41. mestu 🌡️

Uvrstitev, ki se v primerjavi z letom 2023 ni spremenila, odraža potrebo po odločnejših podnebnih ukrepih.

Kljub sprejetju sistema EU za trgovanje z emisijami in prizadevanju za podnebno nevtralnost se Slovenija sooča s kritikami zaradi skromnih podnebnih politik, šibkega upravljanja in počasnega napredka na tem področju. 🐢

Veliko zaskrbljenost vzbujajo odvisnost države od premoga, nizka uporaba obnovljivih virov energije ter minimalna prizadevanja na področju prometa in kmetijstva. 🚫

👉 Strokovnjaki pozivajo k reformam politik, usklajenim s Pariškim sporazumom, s poudarkom na obnovljivih virih energije, ekološkem kmetijstvu in pravičnih politikah na področju podnebnih sprememb.

27/12/2023

Vožnja z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa bo do 7. januarja med 17. in 24. uro brezplačna. Mestna občina želi skupaj z LPP-jem s tem med prazničnim dogajanjem v središču prestolnice zmanjšati število avtomobilov.

20/12/2023

COP28: Deklaracija o zdravju in podnebju 🌍

🌱 Deklaracija o zdravju in podnebju, ki je bila sprejeta na COP28, je pomemben korak pri priznavanju povezav med podnebnimi spremembami in zdravjem ljudi.

Deklaracija se med drugim zavzema za:

✔️ družbeni razvoj, odporen na podnebne spremembe
✔️ krepitev zdravstvenih sistemov
✔️ politike za zdravstvene koristi podnebnih ukrepov
✔️ reševanje izzivov na področju zdravja ljudi, živali in okolja
✔️ prilagajanje zdravstvenih sistemov tveganjem, povezanim s podnebno krizo

07/12/2023