Mladinsko združenje za trajnostni razvoj

17/09/2026

🌡️ Kako veliko razliko lahko naredi zelenje v šolskem okolju?

Prve meritve na območju ljubljanskih osnovnih šol kažejo, da imajo zelene in senčne površine pomembno vlogo pri zmanjševanju toplotne obremenitve. 🌳
Rezultati so pomembno izhodišče za razmislek o tem, kako lahko šolska okolja prilagodimo vse pogostejšim vročim dnem.

👉 Več o meritvah preberi na utripmladih.si.

01/09/2026

📚🔎 Vplivi vročine na javne sisteme ⤵︎

📩 V članku, ki smo ga pripravili za Plan B za Slovenijo - mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, raziskujemo manj očitne posledice vročine in pokažemo, zakaj postaja eden ključnih podnebnih izzivov našega časa.

🧭 Poglej širšo sliko in odkrij, kaj vse spreminja vročina. Povezava v 💬



Mladinsko združenje za trajnostni razvoj
Filozofska fakulteta UL
Inštitut za zdravje in okolje
SLOAM, Slovenska agencija za mlade

12/08/2026

04/06/2024

Včeraj smo v sklopu projekta POZ 3.0 sodelovali na 1. konferenci Zdravstvo po zeleni poti, kjer smo na okrogli mizi izpostavili nekaj poudarkov Mladinskega manifesta s področja okolja in dravja, ki nastaja v sklopu tega projekta. 📙

29/05/2024

Ko pomislimo na onesnaževanje, nam najprej pridejo na misel industrijski izpusti, onesnažen zrak in voda. Vendar pa kemične emisije niso edina grožnja našemu okolju. Ste že slišali za 𝐬𝐞𝐧𝐳𝐨𝐫𝐢𝐜̌𝐧𝐨 𝐨𝐧𝐞𝐬𝐧𝐚𝐳̌𝐞𝐯𝐚𝐧𝐣𝐞?

Vsakodnevne človeške dejavnosti povzročajo prekomerno hrupno in svetlobno onesnaženje, ki močno vplivata tako na živali kot tudi ljudi.

Živali se soočajo s spremenjenim vedenjem, fiziološkimi procesi in medvrstnimi interakcijami. Pri ljudeh lahko dolgotrajna izpostavljenost hrupu povzroči okvare sluha, motnje spanja, srčno-žilne bolezni, zmanjšano reproduktivnost in več težav s socializacijo. Prav tako lahko prekomerna izpostavljenost svetlobi privede do glavobolov, povečanega stresa in občutka utesnjenosti.

Zmanjšajmo senzorično onesnaženje, izboljšajmo zdravje in zaščitimo biodiverziteto! 🌍💚👂

06/05/2024

Poznate tujerodne invazivne vrste? 🌱

Tujerodne invazivne vrste so rastlinske in živalske vrste, ki so bile vnesene v nove ekosisteme, kjer hitro rastejo in se širijo, saj nimajo naravnih sovražnikov. Največkrat jih vnese človek zaradi estetskih razlogov, pridelave hrane ali drugih interesov. V mestnih okoljih, kjer je gostota poselitve visoka, je tveganje za njihovo širjenje še večje, kar lahko negativno vpliva na biodiverziteto in človekovo zdravje.

🌼 𝐏𝐫𝐢𝐦𝐞𝐫? 𝐀𝐦𝐛𝐫𝐨𝐳𝐢𝐣𝐚! Ta rastlina je zelo alergena zaradi svojega cvetnega prahu in lahko povzroča različne zdravstvene težave.

𝗞𝗮𝗷 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝘀𝘁𝗼𝗿𝗶𝗺𝗼? 🤔
✅ Preverite, kaj gojite na svojem vrtu.
✅ Odstranite potencialne invazivne vrste.
✅ Če opazite nenadzorovano širjenje, hitro ukrepajte in poučite tudi sosede.

26/02/2024

VELIK KORAK ZA ZDRAVJE! 🎉 Institucije in članice EU so dosegle dogovor za boj proti onesnaženemu zraku v Evropi!

VELIK KORAK ZA ZDRAVJE! 🎉 Institucije in članice EU so dosegle dogovor za boj proti onesnaženemu zraku v Evropi.

🤝 Pozno sinoči je bil dosežen dogovor med Evropsko komisijo, Evropskim svetom in Evropskim parlamentom o reviziji Direktive EU o kakovosti zunanjega zraka ( ).

🏭 EU je zdaj korak bližje k reševanju javnozdravstvene krize zaradi onesnaženega zraka. Zdaj čakamo na Evropski parlament in države članice EU, da pred junijskimi volitvami sprejmejo omenjeno revizijo.

👉 Več v odzivu organizacije Health and Environment Alliance (HEAL): https://ow.ly/ZSKS50QG27G

14/02/2024

🌍 Svet še vedno zasleduje cilj omejevanja dviga globalne temperature ozračja do 1,5 °C.

Glede na nadaljnje naraščanje izpustov toplogrednih plinov je možnosti za dosego tega cilja vedno manj, kar pa ne pomeni, da smo bitko že izgubili. Za dosego cilja moramo uspešno naslavljati tako blaženje podnebnih sprememb kot tudi prilagajanje nanje. A kaj to pomeni?

Blaženje podnebnih sprememb: ta vidik se nanaša na ukrepe ali dejavnosti, ki omejujejo emisije toplogrednih plinov v ozračje in/ali zmanjšujejo njihovo raven v ozračju. 🌿

Prilagajanje na podnebne spremembe: prilagoditev človekovega delovanja kot odziv na dejanske ali pričakovane posledice podnebnih sprememb, ki ublaži škodo ali tudi izkoristi nove priložnosti. 💡

Blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe nista ločena procesa, saj se pogosto medsebojno dopolnjujeta. Ozelenjevanje mest, vzpostavitev odpornih kmetijskih sistemov, optimizacija rabe vode in krepitev zdravstvenih sistemov so le nekatera izmed ključnih področij. Sledenje tem ciljem ima veliko priložnost tudi za izboljšanje javnega zdravja prebivalstva. 🚜💧

01/02/2024

Kurjenje biomase: zakaj je izkoriščanje tega obnovljivega okoljskega vira lahko problematično? 🌲🔥

V zadnjih tednih je veliko prahu dvignil predlog energetskega zakona, ki med drugim delno omejuje rabo biomase za potrebe ogrevanja poslopij. Kaj lahko na to temo dodamo z vidika povezav med okoljem in zdravjem?

📍Kurjenje lesne biomase za potrebe ogrevanja je najpogostejše na podeželju, kjer prevladujejo individualna kurišča. Ta so pogosto tehnološko zastarela, kar vodi do nepopolnega izgorevanja lesne biomase.

📍Pri gorenju lesa nastajajo visoke koncentracije delcev, dražečih organskih spojin, ogljikovega monoksida in drugih onesnaževal zraka. V primeru nepopolnega izgorevanja so te koncentracije še toliko večje, kar lahko pomembno vpliva na naše zdravje.

📍Visokim koncentracijam onesnaževal v zraku na račun kurjenja lesa smo pozimi izpostavljeni predvsem v kotlinah in dolinah v času temperaturnega obrata. Ti reliefni tipi so v Sloveniji pogosti.

📍Za izboljšanje kakovosti zraka pozimi je zato pomembno, da nove stanovanjske stavbe vpeljujejo tehnologije in pristope, ki omejujejo onesnaževanje zraka. To je pri starejših gradnjah seveda težje izvedljivo, prav pa je, da pri njih stremimo k uporabi sodobnih peči z izpopolnjenimi procesi izgorevanja.

Več informacij na to temo najdete na tej povezavi: https://bit.ly/3HJ2K0a

22/01/2024

Aktivna mobilnost: korak do zdravega planeta in zdrave družbe 🌍🚶‍♂️🚴‍♀️

Aktivna mobilnost, ki vključuje hojo, kolesarjenje in uporabo drugih oblik nemotoriziranega prometa, ima velik pomen pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in ohranjanju našega zdravja.

🚲 Pozitivni vplivi na zdravje: Aktivne oblike mobilnosti zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni in izboljšujejo našo splošno telesno pripravljenost.

🌱 Vpliv na podnebje: Promet v Sloveniji prispeva približno 30 % vseh toplogrednih plinov. Z zamenjavo avtomobila s kolesom ali kakšnim drugim aktivnim transportnim sredstvom lahko občutno zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov.

🏠 Revitalizacija urbanih okolij: Množični prehod z motorizirane na aktivno mobilnost lahko pozitivno vpliva na prostorski razvoj predvsem urbanih okolij. Ta bi ponovno postala prvenstveno namenjena ljudem, ne avtomobilom, kar bi neposredno prispevalo k ustvarjanju bolj zdravega in prijetnega življenjskega okolja.

💼 Makroekonomski učinki aktivne mobilnosti: Spodbujanje aktivne mobilnosti lahko občutno zmanjša zdravstvene stroške in pripomore k razvoju novih zelenih delovnih mest.

📢 Pridruži se nam in prikolesari lepšo in bolj zdravo prihodnost za vse!

https://bit.ly/3tOrxfY

Plan B za Slovenijo - mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj