ZB NOB Kamnik

Call Directions Website Contact the organization

ZB NOB Kamnik Smo domoljubna in nepridobitna organizacija, ki ohranja spomin na partizanski boj v letih 1941-1945

05/08/2026

Prihodnost naše organizacije je v naših rokah

Čas neusmiljeno teče. Med nami je iz leta v leto manj neposrednih udeležencev narodnoosvobodilnega boja in tudi članov, ki so to obdobje doživeli. Danes večino našega članstva predstavljamo otroci, vnuki in sorodniki borcev, rojeni po drugi svetovni vojni. Na nas je prešla pomembna odgovornost, ohraniti zgodovinski spomin ter spoštovanje do ljudi, ki so se v najtežjih časih uprli okupatorju in se borili za svobodo slovenskega naroda.
Naše poslanstvo ni poveličevanje vojne. Naše poslanstvo je ohranjanje zgodovinske resnice. Partizansko gibanje je bilo kot del protifašistične koalicije edina mednarodno priznana legitimna vojaška sila na slovenskem ozemlju, ki se je borila proti okupatorju, fašizmu in nacizmu. Skupaj z zavezniki je prispevalo k zmagi nad silami osi in slovenskemu narodu omogočilo, da je stopil na pot svobode. To zgodovinsko dejstvo si zasluži spoštovanje in ga ne smemo dovoliti potvarjati. Hkrati pa se ne izogibamo razmisleku o povojnih dogodkih in storjenih nepravilnostih. Zgodovino moramo poznati takšno, kot je bila, brez olepševanja, pa tudi brez zamolčevanja.
Pred nami pa stoji še pomembnejši izziv, izziv kako zagotoviti, da bo naše poslanstvo živelo tudi v prihodnje. Če želimo, da bodo vrednote narodnoosvobodilnega boja ostale žive tudi čez desetletja, moramo v naše vrste pritegniti mlajše generacije. To ne bo uspelo samo od sebe. Mladi morajo v naši organizaciji prepoznati smisel, vrednote in iskreno prizadevanje za mir, svobodo, solidarnost, domoljubje ter spoštovanje zgodovinske resnice.
Pri tem ima vsak član pomembno nalogo. Ni dovolj, da enkrat letno plačamo članarino in s tem zaključimo svojo pripadnost organizaciji. Članstvo pomeni veliko več. Pomeni, da s svojo navzočnostjo in delom izkazujemo spoštovanje do vrednot, ki jih zastopamo. Pomeni, da se udeležujemo spominskih slovesnosti, pohodov, komemoracij, kulturnih prireditev, predavanj in drugih dogodkov, ki jih pripravljamo. Prav z našo prisotnostjo pokažemo, da nam ni vseeno in da verjamemo v poslanstvo naše organizacije.
Prav tako je naša odgovornost, da k temu povabimo svoje otroke, vnuke, sorodnike, prijatelje in znance. Ne z obveznostjo ali prepričevanjem, temveč z osebnim zgledom. Mladi bodo težko razumeli pomen naše organizacije, če jim ne bomo pripovedovali zgodb svojih staršev in starih staršev, če jih ne bomo povabili na spominske dogodke in jim pokazali, zakaj je pomembno ohranjati zgodovinski spomin. Vsak izmed nas lahko naredi majhen, a pomemben korak. Če bi vsak član v naše vrste povabil le enega novega člana, bi skupaj naredili največ za prihodnost naše organizacije.
Ob tem si iskreno želimo tudi, da bi Slovenci končno zaživeli spravljeni in povezani. Naša roka je iztegnjena vsakomur, ki je pripravljen spoštovati zgodovinska dejstva. Verjamemo, da sprava ni pozaba zgodovine, temveč njeno pošteno razumevanje. Sprejeti moramo dejstvo, da je bilo partizansko gibanje del zavezniške protifašistične koalicije, da so bili partizani skupaj z zavezniki na strani zmagovalcev druge svetovne vojne ter da je narodnoosvobodilni boj odločilno prispeval k osvoboditvi slovenskega naroda. Prav na spoštovanju teh zgodovinskih dejstev lahko gradimo medsebojno spoštovanje, dialog in skupno prihodnost.
Vsi si želimo, da Zveza borcev ostane močna, spoštovana in dejavna organizacija. To pa ne bo mogoče brez novih članov in brez dejavnega članstva. Prihodnost naše organizacije ni odvisna le od vodstva, temveč od vsakega posameznega člana. Vsak izmed nas lahko prispeva svoj del, s svojo udeležbo, prostovoljnim delom, širjenjem zgodovinske resnice in z osebnim zgledom.
Naj bo naše skupno vodilo preprosto: spomin ni nekaj, kar podedujemo, ampak nekaj, kar z odgovornostjo prenašamo naprej. Le tako bodo resnica o narodnoosvobodilnem boju, spoštovanje do vseh, ki so se borili proti okupatorju, ter vrednote miru, svobode, solidarnosti in protifašizma ostali živ del naše družbe tudi za prihodnje rodove.
To dolgujemo tistim, ki so za našo svobodo žrtvovali svojo mladost, mnogi pa tudi svoje življenje. In to dolgujemo tudi svojim otrokom in vnukom, da bodo živeli v družbi, ki pozna svojo zgodovino, spoštuje resnico ter zna iz nje črpati moč za prihodnost.

Igor KANIŽAR

ŽE TRETJIČ UKRADENA ZVEZDA S SPOMENIKA NA KOSTAVSKI PLANINIZ veliko žalostjo in ogorčenjem ugotavljamo, da je neznani st...
25/06/2026

ŽE TRETJIČ UKRADENA ZVEZDA S SPOMENIKA NA KOSTAVSKI PLANINI
Z veliko žalostjo in ogorčenjem ugotavljamo, da je neznani storilec v manj kot dveh letih že tretjič odtujil zvezdo s spomenika NOB na Kostavski planini.
To ni le kraja. To je nespoštovanje spomina na 16 borcev Kamniško-Kokrškega odreda, ki so 24. decembra 1942 na tem kraju padli v boju proti okupatorju.
Ne glede na različne poglede na zgodovino je uničevanje in oskrunjanje spomenikov nedopustno. Spomeniki so del naše skupne dediščine in opomin na dogodke, ki jih ne smemo pozabiti.
Storilca javno pozivamo, naj s takšnimi dejanji preneha in vrne odtujeni simbol. Vse, ki bi o dogodku karkoli vedeli, pa prosimo, da informacije posredujejo pristojnim organom.
Naj bo Kostavska planina kraj spomina, spoštovanja in miru – ne pa kraj vandalizma.

Z veliko grenkobo spremljam odločitev, da prapori ZB NOB ne bodo sodelovali na državni proslavi ob Dnevu državnosti.Samo...
23/06/2026

Z veliko grenkobo spremljam odločitev, da prapori ZB NOB ne bodo sodelovali na državni proslavi ob Dnevu državnosti.
Samostojna Slovenija ni nastala leta 1991 iz nič. Nastajala je skozi desetletja prizadevanj generacij Slovencev, pomemben del te poti pa predstavlja tudi narodnoosvobodilni boj. Mnogi so se za svobodo slovenskega naroda borili in umirali pod simboli svojega časa, med njimi tudi z rdečo zvezdo na kapi.
Ne smemo pozabiti, da so se leta 1991 za Slovenijo borili tudi številni miličniki in pripadniki struktur, ki so pred tem leta nosili ta isti simbol. Ko je bilo treba braniti domovino, niso gledali na ideološke razlike, ampak so stopili v bran Sloveniji.
Zato težko razumem, zakaj danes na državni proslavi ni prostora za prapore organizacije, ki ohranja spomin na pomemben del naše zgodovine. Takšne odločitve ne prispevajo k spravi in enotnosti. Nasprotno – še bolj nas delijo.
Državnost smo si Slovenci priborili skupaj, vsak v svojem času in na svoj način. Nihče nima pravice iz naše zgodovine izločati tistih delov, ki mu niso po volji. Zgodovina ni črno-bela in narod, ki pozablja ali zamolčuje del svoje preteklosti, tvega, da izgubi tudi del svoje identitete.
Dan državnosti bi moral biti praznik vseh državljanov in vseh, ki so kakorkoli prispevali k temu, da danes živimo v samostojni Sloveniji. Potrebujemo več spoštovanja, več dialoga in manj izključevanja.
Slovenija si zasluži povezovanje, ne novih delitev.

Igor Kanižar

03/06/2026

Na Kamnik.info je objavljeno vabilo na spominsko prireditev v Češnjicah v Tuhinjski dolini posvečeno dr. Petru Držaju, njegovim soborcem in zavezniškim vojakom ZDA in Velike Britanije, ki so svoja življenja izgubili med boji v Tuhinjski dolini v 2.svetovni vojni.
Pod objavo so se pojavili neukusni, žaljivi, nekulturni komentarji, nevredni človeka, ki živi v naši skupni domovini Sloveniji za katero so se bojevali in umirali po njihovo "umazani komunistični rdečkarji ipd."
S pesmijo v nadaljevanju jim želim dokazati-pokazati, da si kot potomec teh rdečkarjev želim živeti skupaj z njimi v naši skupni domovini Sloveniji. Sloveniji za katero sem se kot "rdečkar" boril
leta 1991. Zgodovina je ena in edina, partizani so skupaj z zavezniki premagali in zmagali v boju proti nacizmu in fašizmu i n nam tlakovali pot do današnje svobodne demokratične Slovenije.

KO BOMO SPET SKUPAJ

Po isti zemlji hodimo že dolgo,
pod istim nebom nam mineva čas
in čeprav včasih gledamo različno,
domovina še vedno povezuje nas.

V gorah odmevajo stare zgodbe,
v dolinah šepeta spomin,
o dneh poguma in preizkušenj,
o bolečini in moči ljudi.

Ne moremo spremeniti preteklosti,
niti utišati vseh ranjenih dni,
lahko pa izberemo pot spoštovanja,
po kateri naj narod hodi naprej.

Naj zgodovina ostane zapisana pošteno,
brez senc in brez meglé,
kajti resnica se ne boji svetlobe,
temveč v njej še močneje živi.

Ni treba, da se v vsem strinjamo,
da bi bili bratje istega srca,
dovolj je, da drug v drugem vidimo človeka,
človeka vrednega spoštovanja.

Sovraštvo nikdar ni zgradilo domov,
niti mostov med ljudmi,
zgradili so jih pogum, dobrota in roke,
ki so se znale združiti.

Zato naj beseda zdravi rane,
naj poslušanje utiša prepir,
da bo med nami več razumevanja
in v naših srcih več miru.

Ko bomo znali stopiti skupaj,
ne kot zmagovalci ali poraženci,
temveč kot narod iste domovine,
bo Slovenija najlepše zaživela v vseh nas.

In takrat bodo naši otroci
pod istim nebom brez bremen živeli,
ponosni na svojo zgodovino
in na to, da smo se končno razumeli.
IFK

25. maj je bil v nekdanji Jugoslaviji praznik mladosti, veselja in povezanosti. Praznovali smo ga kot Dan mladosti in hk...
25/05/2026

25. maj je bil v nekdanji Jugoslaviji praznik mladosti, veselja in povezanosti. Praznovali smo ga kot Dan mladosti in hkrati kot rojstni dan Josipa Broza Tita. Za mnoge ljudi ta dan ni pomenil le političnega praznika, temveč predvsem praznik mladih, prijateljstva in skupnih sanj o lepši prihodnosti.
Štafeta mladosti, ki je potovala skozi mesta in vasi po vsej državi, je simbolično povezovala ljudi vseh narodov in generacij. Mladi smo jo nosili s ponosom, sodelovali na prireditvah, prepevali pesmi in verjeli, da smo del nečesa velikega. Ob prihodu štafete v Beograd in velikih proslavah je bilo čutiti posebno energijo in občutek skupnosti, ki ga danes marsikdo pogreša.
Danes je ta praznik skoraj pozabljen. Časi so se spremenili, Jugoslavije ni več, z njo pa so izginile tudi številne navade in simboli tistega obdobja. A spomini ostajajo. Ko se starejše generacije spominjajo 25. maja, se ne spominjajo le države ali politike, ampak predvsem svoje mladosti, prijateljev, druženja in občutka povezanosti med ljudmi.
Josip Broz Tito je za mnoge predstavljal simbol tistega časa, časa, ko so ljudje verjeli v skupnost, solidarnost in mirno sobivanje različnih narodov. Zato 25. maj za mnoge ostaja več kot le datum. Ostaja spomin na mladost, na upanje in na trenutke, ki jih življenje nikoli ne izbriše.
Igor Kanižar

05/05/2026

Ko kolaboracija postane »domoljubje«

Nekje na poti skozi desetletja smo v Sloveniji očitno izgubili kompas. Kar je bilo nekoč jasno, da je sodelovanje z okupatorjem moralno in zgodovinsko problematično, danes za nekatere postaja stvar »interpretacije«.
Pod krinko boja proti komunizmu se skuša oprati sodelovanje z režimi, kot sta Nacistična Nemčija in Fašistična Italija. Kot da zgodovina ni dovolj jasno pokazala, kaj sta ta sistema predstavljala: nasilje, raznarodovanje, uničevanje ljudi.
In potem pridemo do absurda: slovenski partizani , del Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, ki je sodelovala v zavezniškem boju proti fašizmu , naj bi bili glavni problem. Ne okupator. Ne kolaboracija. Ampak odpor.
Seveda, povojni zločini so dejstvo. Nihče razumen jih ne zanika. A uporabljati jih kot izgovor za relativizacijo okupacije je intelektualno nepošteno.
Še bolj zgovorno je, kaj se dogaja na terenu: poškodovani spomeniki, omalovaževanje zgodovinskega spomina, tiho odobravanje. Eden takšnih primerov je poimenovanje knjižnice v Kamniku po Francetu Balantič. Balantič je nedvomno pomemben pesnik slovenske literature. Njegov umetniški opus ima svojo vrednost, ki jo priznava tudi literarna stroka. Vendar pa je bil hkrati povezan z domobranskim okoljem in je umrl kot pripadnik enote, ki je delovala na strani protirevolucionarnih in z okupatorjem povezanih sil.
Prav tu se odpre legitimno vprašanje: ali je primerno, da javna kulturna institucija nosi ime osebe, katere življenjska pot vključuje sodelovanje – neposredno ali posredno – v boju proti odporniškemu gibanju?
Ko enkrat zabrišemo mejo med odporom in sodelovanjem z zločinskimi režimi, ne izgubimo le zgodovinske resnice. Izgubimo tudi osnovni občutek za to, kaj je prav.

Igor Kanižar

5. maj 1945 – ustanovitev prve slovenske narodne vladeDne 5. maja 1945 je v Ajdovščina potekal zgodovinski dogodek, ki p...
05/05/2026

5. maj 1945 – ustanovitev prve slovenske narodne vlade

Dne 5. maja 1945 je v Ajdovščina potekal zgodovinski dogodek, ki predstavlja enega ključnih mejnikov slovenske državnosti: ustanovitev prve slovenske vlade. Ta vlada, imenovana Slovenska narodna vlada, je nastala ob koncu druge svetovne vojne, v času, ko se je na slovenskih tleh končevalo obdobje okupacije.
Vlado je oblikoval Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS), ki je deloval kot najvišji politični organ slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Za predsednika vlade je bil imenovan Boris Kidrič, ena ključnih osebnosti takratnega političnega in revolucionarnega dogajanja.
Ustanovitev vlade je pomenila simbolni in dejanski korak k oblikovanju slovenske državnosti znotraj nove federativne ureditve Jugoslavije. Vlada je prevzela upravljanje osvobojenega ozemlja, organizacijo oblasti ter začela vzpostavljati temelje za povojno obnovo in razvoj.
Dogodek v Ajdovščini ni bil zgolj političen, temveč tudi močno simboličen, predstavljal je konec okupacije ter začetek nove družbene in politične ureditve. Slovenija je s tem dobila svojo prvo vlado po dolgem obdobju brez lastne državne oblasti, kar je pomembno prispevalo k oblikovanju narodne identitete in kasnejšemu razvoju države.
Kljub zgodovinskemu pomenu tega datuma danes o njem v Sloveniji presenetljivo redko poročajo osrednji mediji, kar odpira vprašanja o kolektivnem spominu in odnosu do prelomnih dogodkov iz preteklosti. Prav zato je še toliko pomembneje, da takšne trenutke ohranjamo v zavesti in jih znamo umestiti v širši zgodovinski kontekst.
Igor Kanižar

V Parku Evropa je v petek, 24. aprila 2026, potekala slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju, s katero smo v Kamniku ...
03/05/2026

V Parku Evropa je v petek, 24. aprila 2026, potekala slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju, s katero smo v Kamniku počastili tudi 85 let od ustanovitve Osvobodilne fronte. Dogodka so se poleg župana Mateja Slaparja udeležili občinski svetniki, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij ter zastavonoše.
V nagovoru je župan izpostavil pogum ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno uprli okupatorju, ter poudaril pomen ohranjanja narodne identitete, jezika in svobode. Spomnil je, da nas zgodovina zavezuje k odgovornemu ravnanju danes in v prihodnje.
Slavnostni govornik Igor Kanižar predsednik Pokrajinskega sveta ZB NOB Osrednje Slovenije in ZB NOB Kamnik je poudaril vlogo organiziranega odpora in pomen Osvobodilne fronte pri razvoju slovenske državnosti. Opozoril je tudi na tragične posledice vojne ter razklanost naroda, obenem pa izpostavil, da svoboda nikoli ni samoumevna, temveč zahteva stalno skrb, enotnost in pogum.
Slovesnost so obogatili glasbeni nastopi Mestne godbe Kamnik in Roka Šinkovca, program pa je povezoval Goran Peršin. Za izvedbo dogodka sta poskrbela Kulturno društvo Priden možic in Javni zavod za kulturo Kamnik.

Spominska slovesnost v čast padlim partizanom nad Malim RakitovcemOb 82. obletnici od tragičnih dogodkov v vaseh Mali i...
16/04/2026

Spominska slovesnost v čast padlim partizanom nad Malim Rakitovcem

Ob 82. obletnici od tragičnih dogodkov v vaseh Mali in Veliki Rakitovec smo se 28. marca z globokim spoštovanjem poklonili spominu padlim partizanom Šlandrove in Tomšičeve brigade. Ob grobišču nad vasjo Mali Rakitovec, kjer še danes počivajo neznani borci, je potekala slovesnost, prežeta z domoljubjem, hvaležnostjo in ponosom.
Pred več kot osmimi desetletji so se partizani po težkih bojih v okoliških krajih zatekli v ti dve vasi, da bi si nabrali moči. Vaščani so jih sprejeli odprtih rok, jim nudili zavetje, hrano in oskrbo ranjenih – dejanja, ki pričajo o globoki povezanosti slovenskega človeka v najtežjih trenutkih zgodovine. Toda 23. marca 1943 je sovražnik udaril z vso silo. Nemške enote in njihovi pomagači so napadli, za seboj pa pustili požgane domove in bolečino, ki je zaznamovala kraj za vedno.
Padli borci so bili pokopani nad vasjo, kjer danes stoji njihov tihi, a zgovoren spomenik. Po vojni so svojci prepoznane prekopali, neznani junaki pa so ostali tam – kot večni simbol žrtve za svobodo, ki jo danes živimo.
Na slovesnosti smo se zbrali člani Zveze borcev, vaščani ter člani Policijskega veteranskega društva Sever. Ob prisotnosti praporščakov ZB NOB in drugih veteranskih organizacij je potekal tudi kratek, a ganljiv kulturni program. Vsaka beseda, vsaka pesem in vsak pogled proti spomeniku so izražali isto misel – globoko hvaležnost.
Ti borci niso bili le vojaki. Bili so sinovi, bratje, prijatelji,ljudje, ki so se odločili, da se zoperstavijo zlu, čeprav so vedeli, da morda ne bodo dočakali svobode, za katero so se borili. Njihova pogumna odločitev in neomajna volja sta tlakovali pot naši prihodnosti. Zaradi njih danes govorimo svoj jezik, živimo na svoji zemlji in svobodno odločamo o svoji usodi.
Ohranjanje spomina nanje ni le dolžnost, temveč čast. Je opomin, da svoboda nikoli ni samoumevna in da mir, ki ga uživamo, nosi težo preteklosti. Naj nas njihova žrtev navdihuje, da ohranjamo vrednote poguma, solidarnosti in ljubezni do domovine.
Naj počivajo v miru in naj njihov pogum živi naprej v nas.

Igor Kanižar

02/04/2026

Pomanjkanje domoljubja med mladimi: posledica izobraževalnih vrzeli in popačenih predstav o tujini

V zadnjih letih se vse pogosteje pojavlja očitek, da med mladimi primanjkuje domoljubja. Ta pojav ni enoznačen niti enostaven, temveč je rezultat več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi izstopajo pomanjkljivo poznavanje lastne zgodovine, vpliv globaliziranih medijev ter nerealistične predstave o življenju v tujini.
Eden ključnih razlogov za šibkejši občutek pripadnosti domovini je nedvomno zmanjšan poudarek na poučevanju slovenske pretekle in polpretekle zgodovine. Mladi pogosto nimajo dovolj poglobljenega razumevanja dogodkov, ki so oblikovali narodovo identiteto. Pri tem ne gre le za splošno poznavanje obdobij, temveč za razumevanje konkretnih prelomnic in osebnosti, ki so odločilno prispevale k nastanku slovenske države. Med njimi izstopajo:
vloga generala Rudolfa Maistra pri utrditvi severne meje, pomen partizanskega boja v času druge svetovne vojne kot izraza odpora proti okupatorju ter osamosvojitvena vojna leta 1991, dogodki in obdobja ki so tlakovali pot k samostojni Sloveniji. Brez razumevanja teh ključnih trenutkov mladi težko razvijejo občutek ponosa, odgovornosti in pripadnosti. Zgodovina ni zgolj niz letnic in dejstev, temveč temelj kolektivnega spomina in identitete. Če ta temelj ni dovolj utrjen, je tudi domoljubje šibkejše.
Ob tem pa je nujno poudariti še en pomemben vidik: zgodovina ne bi smela biti orodje politike. Prepogosto smo priča temu, da si posamezne politične stranke ali ideološke skupine zgodovino prisvajajo, jo interpretirajo selektivno ali celo potvarjajo v skladu s svojimi interesi. Takšen pristop ustvarja zmedo, razdeljenost in nezaupanje, zlasti med mladimi, ki šele oblikujejo svoj pogled na svet. Namesto da bi zgodovina povezovala, postane sredstvo delitve. Prav zato bi morala ostati predmet strokovne, uravnotežene in čim bolj objektivne obravnave, ki temelji na preverljivih dejstvih, ne pa na dnevnopolitičnih potrebah.
Poleg tega imajo pomembno vlogo sodobni mediji, predvsem družbena omrežja. Mladi so vsakodnevno izpostavljeni idealiziranim podobam življenja, kjer prevladujejo vplivneži, mladi milijonarji in zvezdniki. Ti pogosto predstavljajo nerealno sliko uspeha, ki temelji na bogastvu, prepoznavnosti in navidezni svobodi. Takšne vsebine ustvarjajo iluzijo, da je življenje v tujini – še posebej v Ameriki – lažje, bolj razburljivo in predvsem bolj uspešno kot doma.
V resnici pa je slika precej drugačna. Večina Američanov živi povsem običajno življenje, ki vključuje dolge delovne ure, visoke stroške izobraževanja in pogosto tudi socialno negotovost. Dostop do kakovostne izobrazbe je pogosto pogojen s finančnimi zmožnostmi, študentski dolgovi pa lahko posameznika bremenijo desetletja. Mladi, ki teh realnosti ne poznajo, razvijajo nerealna pričakovanja in posledično podcenjujejo možnosti, ki jih imajo v lastni državi.
Problematično je tudi, da se mladi pogosto ne zavedajo kakovosti izobraževalnega sistema in življenjskega standarda, ki ga uživajo doma. V Sloveniji je osnovno in srednješolsko izobraževanje dostopno vsem, visoko šolstvo pa je v primerjavi z mnogimi državami še vedno relativno dostopno. Kljub temu pa se zaradi idealiziranih podob tujine domače okolje pogosto zdi manj privlačno.
Rešitev tega problema ni v vsiljevanju domoljubja, temveč v njegovem smiselno zasnovanem spodbujanju. Šolski sistem bi moral nameniti več pozornosti sodobni zgodovini ter jo predstaviti na način, ki mlade pritegne in spodbuja k razmišljanju. Hkrati je pomembno razvijati kritično mišljenje, da bodo mladi znali presojati informacije, ki jih prejemajo preko medijev, ter ločiti med realnostjo in iluzijo.
Domoljubje v sodobnem svetu ne pomeni slepega poveličevanja lastne države, temveč zavedanje njenih prednosti, slabosti in lastne vloge pri njenem razvoju. Mladi lahko postanejo dejavni in odgovorni državljani le, če razumejo tako svojo zgodovino kot tudi realnosti sveta, v katerem živijo. Zato je nujno, da jim kot družba ponudimo ustrezna znanja in orodja za oblikovanje celovitega in kritičnega pogleda na svet.

Igor Kanižar

Address

Glavni Trg 24
Kamnik
1241

Telephone

+38641487419

Website

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when ZB NOB Kamnik posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Organization

Send a message to ZB NOB Kamnik:

Shortcuts

Share

Category