27/09/2026
ČUDOVITA BUDIMPEŠTA ❤️
IN
BLATNO JEZERO ❤️
25. - 26. september 2026
Naš tretji društveni izlet je potekal na Madžarsko. V zgodnjem septembrskem jutru smo se zbrali pri Slomškovem domu, kjer smo čakali na avtobus podjetja Vengtour iz Celja. Zelo obilno smo bili založeni s pijačo in hrano. Naša vodička je bila Maja Kos, ki je izlet tudi organizirala ter nas ves čas poti spremljala in nam približevala kraje, ki smo jih obiskali.
NAVDUŠUJOČA PANORAMA BUDIMPEŠTE
Ogled mesta smo začeli s panoramsko vožnjo do Trga herojev, enega najbolj znanih trgov v Budimpešti. Ob njem stoji Mestni park z dvorcem Vajdahunyad, ki je zgrajen v različnih zgodovinskih slogih. Nadaljevali smo do Štefanove bazilike, največje cerkve v Budimpešti in ene najpomembnejših mestnih znamenitosti.
Sledila je vožnja po Donavi, kjer smo uživali v čudovitih razgledih na Budimske griče, mostove, mogočni Parlament in druge znamenitosti Budimpešte. Sonce nas je prijetno grelo, vzdušje je bilo sproščeno in prav prijetno. Tako prijetno, da so nekateri za trenutek kar malo zadremali. Saj veste – po tolikih ogledih je treba tudi baterije malo napolniti.
BUDIMSKI GRAJSKI GRIČ
Večina se nas je zatem povzpela na Budimski grajski grič, od koder se odpirajo čudoviti razgledi na Donavo in Pešto. Grajski predel je zgodovinsko srce Budimpešte, kjer stojijo mogočni grad, predsedniška palača in številne stare stavbe. Ogledali smo si tudi Matijevo cerkev, eno najbolj prepoznavnih budimpeštanskih cerkva, ki navdušuje s svojo bogato zgodovino in značilno pisano streho.
Ker je bil vzpon za nas, že nekoliko utrujene popotnike, kar naporen, sem za vsak primer s seboj vzel štajersko prvo pomoč – vino in Radensko. Na vrhu hriba je tako sledila nujna špricer pavza, po kateri smo bili seveda spet pripravljeni na nadaljevanje.
PRENOČITEV V ZGODOVINSKEM MESTU SZÉKESFEHÉRVÁR
Nato smo se odpeljali v Székesfehérvár, kjer nas je čakal hotel s štirimi zvezdicami. Za nami je bil že dolg dan, zato je še kako prijala večerja, ki nas je pričakala v hotelu. Izbira je bila res pestra, hrane je bilo za vsak okus, predvsem pa je bila zelo dobra.
Po večerji smo se odpravili še na večerni sprehod po mestu. Vodička Maja nam je ob tem nanizala kar precej zanimivosti o Székesfehérváru, ki je bil nekoč eno najpomembnejših mest na Madžarskem in sedež madžarskih kraljev. Nekateri smo po skupnem ogledu zavili še na kakšno pijačo in tako prijetno zaključili večer.
POLOTOK TIHANY
Naslednje jutro smo po zajtrku v hotelu nadaljevali pot proti polotoku Tihany. Že ob prihodu nas je očarala njegova mirnost in starinski videz. Sprehodili smo se med urejenimi hiškami s slamnato kritimi strehami, pokukali v trgovinice s številnimi izdelki iz sivke in seveda poskusili tudi kakšno sivkino posebnost. Tihany je namreč po sivki še posebej znan – iz nje izdelujejo mila, kreme, dišeče vrečke, olja, čaje, sirupe, likerje in še marsikaj.
Poseben čar pa so imeli razgledi na Blatno jezero, ki mu Madžari pravijo kar »madžarsko morje«. Ob sprehodu po polotoku smo si tako lahko privoščili nekaj mirnejših trenutkov in uživali v čudoviti pokrajini, ki je bila po mestnem vrvežu prejšnjega dne prav prijetna sprememba.
SZIGLIGET – ZNAMENITO VINOGRADNIŠKO OBMOČJE OB BLATNEM JEZERU
Pot nas je nato vodila do Szigligeta, slikovitega kraja na severni obali Blatnega jezera, ki je znan po vinogradih in številnih tradicionalnih vinskih kleteh. Szigliget spada v znamenito vinorodno območje Badacsony, kjer trte uspevajo na pobočjih nekdanjih vulkanov, v zemlji, bogati z bazaltom. Blatno jezero s svojo toploto in odbojem sončnih žarkov ustvarja posebno mikroklimo, ki je zelo ugodna za pridelavo grozdja. Območje je posebej znano po belih vinih, med značilnejšimi sortami pa so olaszrizling, sivi pinot in kéknyelű. Vinske kleti in stare preše so pomemben del podobe Szigligeta, zato je bil tudi naš obisk tega kraja prav lepo povezan z njegovim vinogradniškim značajem.
Obiskali smo vinarsko domačijo Horváth Pince, kjer so nam pripravili pokušino petih vrst vin. Pri tretji pokušini pa je bilo že jasno, da bo ta obisk precej več kot samo pokušina vina. S petjem je začela skupinica, zbrana okoli Slavice, vodje naše pevske skupine, v spodnjem delu terase pod lesenim nadstreškom. Na zgornji ploščadi pa smo se slučajno skupaj znašli nekoliko bolj visokotonski pevci in pevke, ki smo jim dali svojo »kontra«. Pri peti rundi pokušine smo končno našli tudi »skupni pevski jezik«. Za dodatno popestritev sta poskrbeli Anica in Tanja, ki sta nas vsaka s svojo hudomušno pesmijo razveselili, pa tudi pošteno nasmejali.
GRAD FESTETICS
Naša naslednja postaja je bil Keszthely, kjer smo se sprehodili po čudovitem parku ob gradu Festetics. Družina Festetics je bila hrvaškega porekla, pozneje pa je postala ena pomembnejših madžarskih plemiških družin. Gradnjo svoje rezidence v Keszthelyju so začeli leta 1745, skozi naslednja stoletja pa so grad večkrat povečali in prezidali.
Poseben vtis pa je na nas naredil predvsem velik in lepo urejen park. V njem se prepletajo značilnosti francoskega in angleškega vrta, med zelenimi tratami, starimi drevesi, ribnikom in številnimi mirnimi kotički. Mi smo si vzeli čas za prijeten sprehod in uživali v miru ter lepoti parka. Po vsem, kar smo do takrat že videli in doživeli, je bil to prav prijeten in malo bolj umirjen postanek.
ZDRAVILIŠKI KRAJ HÉVÍZ
Za zaključek dneva je sledil še ogled Hévíza, znanega madžarskega zdraviliškega kraja, ki je zrasel ob največjem biološko aktivnem naravnem termalnem jezeru na svetu. Jezero napaja vroča mineralna voda iz globine, njegova temperatura pa je zaradi stalnega dotoka tople vode prijetna tudi v hladnejših mesecih. Že stoletja je znano po svojih zdravilnih učinkih, predvsem pri težavah z gibalnim sistemom, sklepih in revmatičnih obolenjih. Posebnost so tudi blatne obloge in termalna voda, ki jih v zdravilišču uporabljajo pri različnih terapijah.
Sprehodili smo se po urejenem zdraviliškem kraju in si ogledali jezero z značilnim kopališčem na vodi. Po pestrem dnevu je bil Hévíz lep zaključek našega raziskovanja Madžarske – malo drugačen od vsega, kar smo videli čez dan.
V bližini toplic smo imeli naročeno tudi večerjo. Hotel nam je že ob rezervaciji ponudil pet različnih menijev, med katerimi smo se v vodstvu društva odločili za pečene rebrce s krompirjem. Preizkušena zadeva, pri kateri res ni kaj zgrešiti. Odločitev se je izkazala za zadetek v polno – naši izletniki so bili z večerjo zelo zadovoljni in pohval na račun rebrc ni manjkalo. Porcije so bile bogate, tako da vsega niti najbolj lačni niso zmogli. Nekateri so si zato preostanek lepo zavili in odnesli domov.
ZAHVALE
Organizacija našega prvega dvodnevnega izleta je bila razmeroma zahtevnejša naloga. Zato se najlepše zahvaljujem ekipi, ki je ob moji malenkosti zbirala prijave ter angažirala člane in druge za prijavo na izlet. Sam potek te naloge je bil kar dramatičen. Na zadnji dan predvidenih prijav nas je bilo samo 30. Kasneje smo prišli do 45, vmes dobili še štiri odjave, ki smo jih uspešno nadomestili, in tako prišli do končnega števila 46 udeležencev. Hvala Anici Čede, Cvetki Stiplovšek in podpredsednici društva Ani Pirh. Slednja je bila uspešna tudi pri pridobivanju novih članic v društvo. Še posebej hvala Cvetki Stiplovšek za strežbo ob mizici in vsem ostalim, ki ste občasno pri tem pomagali.
Najlepša hvala organizatorki in vodji izleta Maji Kos. Njeno izjemno lepo, tekoče in vsebinsko bogato opisovanje krajev, ki smo jih obiskali, nas je vse navdušilo. Tudi program in časovnica si zaslužita pohvalo z odliko. Veselimo se nadaljnjega lepega in uspešnega sodelovanja.
Hvala tudi vsem nečlanom, deset vas je bilo, ki ste se nam pridružili na izletu. S tem ste pomembno prispevali k njegovi izvedbi, saj bi bili samo s člani na spodnji meji primerne udeležbe, izlet pa bi bil za naše člane dražji – če bi ga sploh lahko izvedli.
Hvala tudi vsem članom in članicam, ki ste se tako številčno odzvali in prijavili na izlet. Prav tako hvala prav vsem za pozitivno energijo in dobro voljo, saj je to najboljša osnova, da se imamo skupaj lepo. Pa hvala za vse vaše darove; pecivo in aperitive.
Brez odlične domače pečenke, ki jo je pripravil Vlado Vok, ne bi bilo kmečke malice, ki nas je nasitila na začetku prvega dne. Ob kruhu izpod zlatih rok uršulske mame Dragice Dobnik je bila to že popolna kmečka pojedina, ki smo jo poplaknili z žlahtno vinsko kapljico, ki jo prideluje in neguje Nani Vodeb – verjetno edini slovenski vinogradnik, ki vina ne pije, pa ga ob pomoči sorodnikov zna odlično pripraviti. Hvala vsem iz srca!
Primož Laubič, predsednik DU Dramlje
__________________
