08/04/2026
https://www.facebook.com/share/p/1BbRengPcM/
𝗦𝗸𝘂𝗽𝗻𝗼𝘀𝘁 𝘀𝗼𝗰𝗶𝗮𝗹𝗻𝗶𝗵 𝘇𝗮𝘃𝗼𝗱𝗼𝘃 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝗶𝗷𝗲 𝘇𝗮𝘃𝗿𝗮𝗰̌𝗮 𝗶𝘇𝗷𝗮𝘃𝗲 𝗼 𝗻𝗲𝘂𝗽𝗿𝗮𝘃𝗶𝗰̌𝗲𝗻𝗲𝗺 𝗿𝗮𝘇𝘃𝗿𝘀̌𝗰̌𝗮𝗻𝗷𝘂 𝘀𝘁𝗮𝗻𝗼𝘃𝗮𝗹𝗰𝗲𝘃 𝘃 𝘃𝗶𝘀̌𝗷𝗲 𝗸𝗮𝘁𝗲𝗴𝗼𝗿𝗶𝗷𝗲 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲 𝗶𝗻 𝗻𝗮𝘀𝗽𝗿𝗼𝘁𝘂𝗷𝗲 𝗻𝗲𝗻𝗮𝗱𝗻𝗲𝗺𝘂 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗺𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝘂 𝘃𝗶𝘀̌𝗶𝗻𝗲 𝗽𝗮𝘃𝘀̌𝗮𝗹𝗮
Skupščina Skupnosti socialnih zavodov Slovenije se je na današnji izredni seji opredelila do napačnih in neutemeljenih trditev predstavnikov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da so domovi za starejše ob prehodu v nov sistem dolgotrajne oskrbe stanovalce neupravičeno razvrščali v višje kategorije, da bi prejeli višji pavšal. Skupščina je prav tako sprejela več sklepov o nasprotovanju nenadnemu zniževanju višine pavšala za opravljene storitve dolgotrajne oskrbe, očitkih o ustvarjanju dobičkov, zavajajočih primerjavah stroškov med prejšnjim in novim sistemom dolgotrajne oskrbe ter nujnem sprejetju interventnega zakona.
𝗦𝗞𝗟𝗘𝗣 𝟭: 𝗦𝗸𝘂𝗽𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗮 𝗦𝗸𝘂𝗽𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝘀𝗼𝗰𝗶𝗮𝗹𝗻𝗶𝗵 𝘇𝗮𝘃𝗼𝗱𝗼𝘃 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝗶𝗷𝗲 𝗼𝗱𝗹𝗼𝗰̌𝗻𝗼 𝘇𝗮𝘃𝗿𝗮𝗰̌𝗮 𝘁𝗿𝗱𝗶𝘁𝘃𝗲, 𝗱𝗮 𝗷𝗲 𝘃 𝗻𝗼𝘃𝗲𝗺 𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺𝘂 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗲 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲 𝗯𝗶𝘀𝘁𝘃𝗲𝗻𝗼 𝘃𝗲𝗰̌𝗷𝗶 𝗱𝗲𝗹𝗲𝘇̌ 𝘂𝗽𝗼𝗿𝗮𝗯𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃 𝘂𝘃𝗿𝘀̌𝗰̌𝗲𝗻 𝘃 𝗻𝗮𝗷𝘃𝗶𝘀̌𝗷𝗶 𝗸𝗮𝘁𝗲𝗴𝗼𝗿𝗶𝗷𝗶 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲, 𝗸𝗼𝘁 𝗷𝗲 𝗯𝗶𝗹 𝘃 𝗽𝗿𝗲𝘁𝗲𝗸𝗹𝗼𝘀𝘁𝗶. 𝗦𝗸𝘂𝗽𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗮 𝘂𝗴𝗼𝘁𝗮𝘃𝗹𝗷𝗮, 𝗱𝗮 𝗷𝗲 𝗯𝗶𝗹𝗮 𝗸𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝗻𝗮 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗽𝗼𝘀𝘁𝗮𝘃𝗸𝗮 𝘇𝗮 𝗽𝗿𝗶𝗽𝗿𝗮𝘃𝗼 𝗳𝗶𝗻𝗮𝗻𝗰̌𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗻𝗮𝗰̌𝗿𝘁𝗮 𝗭𝗮𝘃𝗼𝗱𝗮 𝘇𝗮 𝘇𝗱𝗿𝗮𝘃𝘀𝘁𝘃𝗲𝗻𝗼 𝘇𝗮𝘃𝗮𝗿𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗦𝗹𝗼𝘃𝗲𝗻𝗶𝗷𝗲, 𝗱𝗮 𝗯𝗼 𝘃 𝗻𝗮𝗷𝘃𝗶𝘀̌𝗷𝗶 (𝟰. 𝗶𝗻 𝟱.) 𝗸𝗮𝘁𝗲𝗴𝗼𝗿𝗶𝗷𝗶 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗲 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲 𝘂𝘃𝗿𝘀̌𝗰̌𝗲𝗻𝗶𝗵 𝗹𝗲 𝟯𝟮 % 𝘂𝗽𝗼𝗿𝗮𝗯𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃, 𝗻𝗮𝗽𝗮𝗰̌𝗻𝗮, 𝘀𝗮𝗷 𝗻𝗶 𝘁𝗲𝗺𝗲𝗹𝗷𝗶𝗹𝗮 𝗻𝗮 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝗹𝗲𝘁𝗻𝗶𝗵 𝗽𝗼𝗱𝗮𝘁𝗸𝗶𝗵 𝗼 𝘀𝘁𝗿𝘂𝗸𝘁𝘂𝗿𝗶 𝘂𝗽𝗼𝗿𝗮𝗯𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃 𝘃 𝗱𝗼𝗺𝗼𝘃𝗶𝗵 𝘇𝗮 𝘀𝘁𝗮𝗿𝗲𝗷𝘀̌𝗲.
V domovih za starejše že vrsto let prevladujejo uporabniki z najzahtevnejšimi potrebami po oskrbi in pomoči pri vsakodnevnih opravilih. Delež teh uporabnikov se v zadnjih 10 letih giblje med 55 in 60 %, zaradi podaljševanja življenjske dobe pa je mogoče pričakovati nadaljnjo rast. Za primerjavo: po isti metodologiji bi bilo leta 2016 v 4. in 5. kategorijo prevedenih 56,1 % stanovalcev, leta 2020 59 % stanovalcev, leta 2024 pa že 61,2 % stanovalcev. To jasno kaže, da predpostavka o 32 % ni bila realna.
Odstotek stanovalcev, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja uvrščeni v najzahtevnejšo zdravstveno nego, je razviden iz podatkov v spodnji tabeli. S temi podatki na podlagi poročil posameznih izvajalcev vsa leta razpolaga tudi ZZZS, in sicer na mesečni in letni ravni. Kot izhaja iz spodaj prikazanih podatkov, je v kategorijo najzahtevnejše zdravstvene nege ZN 3 v domovih za starejše uvrščenih skoraj 80 % vseh stanovalcev.
Tudi podatki o novih stanovalcih, ki so jih domovi sprejeli po uveljavitvi novega sistema, kažejo, da so ti na vstopnih točkah na centrih za socialno delo v večinskem deležu uvrščeni v najvišji kategoriji (4. in 5.) dolgotrajne oskrbe. Prav tako so uporabniki, ki trenutno pridejo v dom po Zakonu o socialnem varstvu, večinsko (več kot 50 %) uvrščeni v najvišje kategorije oskrbe.
Pri tem je treba poudariti, da so lanskoletno prevedbo kategorij pri obstoječih uporabnikih v domovih za starejše na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi opravili na vstopni točki CSD Ljubljana, in ne izvajalci dolgotrajne oskrbe.
𝗦𝗞𝗟𝗘𝗣 𝟮: 𝗦𝗸𝘂𝗽𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗮 𝗻𝗮𝘀𝗽𝗿𝗼𝘁𝘂𝗷𝗲 𝗻𝗲𝗻𝗮𝗱𝗻𝗲𝗺𝘂 𝗶𝗻 𝗻𝗲𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺𝘀𝗸𝗲𝗺𝘂 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗺𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝘂 𝘃𝗶𝘀̌𝗶𝗻𝗲 𝗽𝗮𝘃𝘀̌𝗮𝗹𝗮 𝘇𝗮 𝗼𝗽𝗿𝗮𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗲 𝘀𝘁𝗼𝗿𝗶𝘁𝘃𝗲 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗲 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲 𝗯𝗿𝗲𝘇 𝘃𝗻𝗮𝗽𝗿𝗲𝗷 𝗱𝗼𝗹𝗼𝗰̌𝗲𝗻𝗲 𝗶𝗻 𝗷𝗮𝘀𝗻𝗲 𝗺𝗲𝘁𝗼𝗱𝗼𝗹𝗼𝗴𝗶𝗷𝗲. 𝗭𝗻𝗶𝘇̌𝗮𝗻𝗷𝗲 𝘃𝗶𝘀̌𝗶𝗻𝗲 𝗽𝗮𝘃𝘀̌𝗮𝗹𝗮 𝗯𝗿𝗲𝘇 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗵𝗼𝗱𝗻𝗲 𝗮𝗻𝗮𝗹𝗶𝘇𝗲 𝗶𝗻 𝗯𝗿𝗲𝘇 𝗷𝗮𝘀𝗻𝗶𝗵 𝗽𝗼𝗱𝗮𝘁𝗸𝗼𝘃 𝗼 𝗲𝗹𝗲𝗺𝗲𝗻𝘁𝗶𝗵 𝘇𝗮 𝗼𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗰𝗲𝗻 𝗷𝗲 𝗻𝗲𝗱𝗼𝗽𝘂𝘀𝘁𝗻𝗼 𝗶𝗻 𝗼𝗴𝗿𝗼𝘇̌𝗮 𝗱𝗼𝘀𝘁𝗼𝗽𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗶𝗻 𝗸𝗮𝗸𝗼𝘃𝗼𝘀𝘁 𝘀𝘁𝗼𝗿𝗶𝘁𝗲𝘃 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗲 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲 𝘁𝗲𝗿 𝗳𝗶𝗻𝗮𝗻𝗰̌𝗻𝗼 𝘀𝘁𝗮𝗯𝗶𝗹𝗻𝗼𝘀𝘁 𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺𝗮 𝗸𝗼𝘁 𝗰𝗲𝗹𝗼𝘁𝗲. 𝗔𝗱 𝗵𝗼𝗰 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗺𝗶𝗻𝗷𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗽𝗮𝘃𝘀̌𝗮𝗹𝗮 𝗽𝗿𝗮𝘃 𝘁𝗮𝗸𝗼 𝗿𝗲𝘀𝗻𝗼 𝗽𝗼𝘀𝗲𝗴𝗮 𝘃 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗻𝗼 𝘃𝗮𝗿𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗶𝘇𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗰𝗲𝘃, 𝗼𝗻𝗲𝗺𝗼𝗴𝗼𝗰̌𝗮 𝗼𝗱𝗴𝗼𝘃𝗼𝗿𝗻𝗼 𝗽𝗼𝘀𝗹𝗼𝘃𝗻𝗼 𝗻𝗮𝗰̌𝗿𝘁𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗶𝗻 𝗼𝘁𝗲𝘇̌𝘂𝗷𝗲 𝗸𝗮𝗱𝗿𝗼𝘃𝘀𝗸𝗼 𝘀𝘁𝗮𝗯𝗶𝗹𝗶𝘇𝗮𝗰𝗶𝗷𝗼.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije kot strokovno združenje vseskozi zagovarja stališče, da mora višina plačila za opravljene storitve dolgotrajne oskrbe temeljiti prvenstveno na dejanskih potrebah uporabnikov in strokovnih izhodiščih. Ne moremo pristati na pritiske različnih interesnih skupin, ki si že vseskozi prizadevajo znižati javna sredstva za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe, in to ne glede na posledice, ki jih te prinašajo za uporabnike in njihove svojce. Ti pritiski so bili v preteklosti tudi glavni razlog, da smo na nov sistem dolgotrajne oskrbe z virom financiranja čakali tako dolgo.
Nepredvidljiva in ad hoc zniževanja financiranja dolgotrajne oskrbe brez vnaprej izdelane metodologije določanja cen storitev ogrožajo dostopnost in kakovost storitev dolgotrajne oskrbe. Brez zadostnih finančnih sredstev storitev, ki jih državljanom zagotavlja Zakon o dolgotrajni oskrbi, ne bo mogoče izvajati v predvidenem obsegu, saj izvajalci ne bodo imeli finančnega vira za zaposlitev delavcev, ki jih za to potrebujejo.
Poleg tega razpoložljivi podatki iz analize stanja sistema dolgotrajne oskrbe kažejo, da razlog za posege v višino pavšalov ni v dejanskem pomanjkanju finančnih sredstev. Nasprotno, kumulativni finančni načrti so bili oblikovani na ravni, ki presega dejansko realizacijo izdatkov, zlasti na področju dolgotrajne oskrbe na domu, kjer se storitve zaradi pomanjkanja izdanih odločb in izvajalcev niso izvajale v predvidenem obsegu.
To pomeni, da ključni problem sistema ni v višini razpoložljivih sredstev, temveč v njegovi operativni neučinkovitosti, saj uporabniki do storitev sploh ne pridejo. Posledično prihaja tudi do nesprejemljivih situacij, ko uporabniki hkrati dražje plačujejo storitve po Zakonu o socialnem varstvu in prispevek za dolgotrajno oskrbo, pravic iz novega sistema pa zaradi operativne neučinkovitosti in prevelike birokratizacije ne morejo koristiti, poleg tega je novim upravičencem onemogočena pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo, s katerim so si lahko do 1.12.2026 pomagali pri plačevanju dodatne oskrbe, ki jo morajo sedaj plačevati sami.
Takšno stanje kaže, da je sistem prekomerno administrativno zapleten in v praksi ne zagotavlja pravočasnega dostopa do storitev, kar bi moral biti njegov temeljni namen.
𝗦𝗞𝗟𝗘𝗣 𝟯: 𝗦𝗸𝘂𝗽𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗮 𝘇𝗮𝗵𝘁𝗲𝘃𝗮, 𝗱𝗮 𝘀𝗲 𝘃𝘀𝗲 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗺𝗲𝗺𝗯𝗲 𝘃𝗶𝘀̌𝗶𝗻𝗲 𝗽𝗮𝘃𝘀̌𝗮𝗹𝗼𝘃 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗷𝗲𝗺𝗮𝗷𝗼 𝗶𝘇𝗸𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝗻𝗼 𝗻𝗮 𝗽𝗼𝗱𝗹𝗮𝗴𝗶 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗵𝗼𝗱𝗻𝗼 𝗶𝘇𝘃𝗲𝗱𝗲𝗻𝗶𝗵, 𝗷𝗮𝘃𝗻𝗼 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗮𝘃𝗹𝗷𝗲𝗻𝗶𝗵 𝗶𝗻 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗼 𝘂𝘁𝗲𝗺𝗲𝗹𝗷𝗲𝗻𝗶𝗵 𝗮𝗻𝗮𝗹𝗶𝘇 𝘁𝗲𝗿 𝗷𝗮𝘀𝗻𝗲 𝗺𝗲𝘁𝗼𝗱𝗼𝗹𝗼𝗴𝗶𝗷𝗲. 𝗩𝘀𝗮𝗸 𝘁𝗼𝘃𝗿𝘀𝘁𝗲𝗻 𝗽𝗼𝘀𝗲𝗴 𝗺𝗼𝗿𝗮 𝗽𝗿𝗲𝗱𝘃𝗶𝗱𝗲𝘁𝗶 𝗶𝗻 𝘂𝗽𝗼𝘀̌𝘁𝗲𝘃𝗮𝘁𝗶 𝗽𝗼𝘀𝗹𝗲𝗱𝗶𝗰𝗲 𝘇𝗮 𝘂𝗽𝗼𝗿𝗮𝗯𝗻𝗶𝗸𝗲 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗲 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲, 𝘇𝗮𝗽𝗼𝘀𝗹𝗲𝗻𝗲, 𝗸𝗶 𝘁𝗲 𝘀𝘁𝗼𝗿𝗶𝘁𝘃𝗲 𝗶𝘇𝘃𝗮𝗷𝗮𝗷𝗼, 𝗶𝗻 𝗰𝗲𝗹𝗼𝘁𝗲𝗻 𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗲 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲.
Znižanje pavšala je bilo izvedeno pred izvedbo analiz, kar kaže na neustrezen proces odločanja. Posebej zaskrbljujoče je, da je Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije dne 31. 3. 2026 sprejela sklep: »Skupščina poziva Ministrstvo za solidarno prihodnost k podrobnejši analizi kalkulativnih elementov izračuna pavšalnih cen in k obrazložitvi višine posameznih elementov. Poročilo se pripravi do naslednje seje skupščine, ki bo 23. aprila 2026.«
Kljub temu je Ministrstvo za solidarno prihodnost že isti dan pristopilo k znižanju pavšala, kar pomeni, da je bila odločitev sprejeta brez predhodne zahtevane analize in pojasnil. Takšno ravnanje kaže na nespoštovanje dogovorjenih postopkov in strokovnih izhodišč.
V naglici so bile popolnoma prezrte posledice za uporabnike in zaposlene v sistemu dolgotrajne oskrbe. Med drugim to pomeni, da se bo že tako slab kadrovski položaj v domovih za starejše še poslabšal, saj se bodo znižala sredstva za nagrajevanje delovne uspešnosti zaposlenih, ki ob pomanjkanju delavcev opravljajo dodatne naloge in tako pomagajo pri blaženju kadrovske krize. Posledice takšnih odločitev se bodo odrazile tudi na zmanjšani zmožnosti zaposlovanja novih delavcev, zagotavljanja nadomeščanj, ohranjanja obstoječih zaposlenih ter preprečevanja preobremenjenosti in izgorelosti zaposlenih, kar bo neposredno vplivalo na varnost, kontinuiteto in kakovost oskrbe uporabnikov.
Skupščina nasprotuje nepredvidljivemu spreminjanju temeljnih finančnih pogojev izvajanja javne službe brez vnaprej znanih pravil, brez prehodnih rokov ter brez ocene posledic za uporabnike, zaposlene in poslovanje izvajalcev.
Skupščina zato zahteva javno predstavitev metodologije za oblikovanje višine pavšala, ki mora zajeti razkritje vseh kalkulativnih elementov, ponderjev, vhodnih predpostavk, simulacij po posameznih kategorijah ter oceno posledic za izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji. Brez popolne preglednosti vhodnih podatkov in učinkov sprememb ni mogoče govoriti o strokovno preverljivi in legitimni določitvi cen.
𝗦𝗞𝗟𝗘𝗣 𝟰: 𝗦𝗸𝘂𝗽𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗮 𝗼𝗱𝗹𝗼𝗰̌𝗻𝗼 𝘇𝗮𝘃𝗿𝗮𝗰̌𝗮 𝗻𝗮𝗺𝗶𝗴𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗮 𝗼 𝘂𝘀𝘁𝘃𝗮𝗿𝗷𝗮𝗻𝗷𝘂 𝗱𝗼𝗯𝗶𝗰̌𝗸𝗼𝘃 𝗻𝗮 𝗿𝗮𝗰̌𝘂𝗻 𝗷𝗮𝘃𝗻𝗶𝗵 𝘀𝗿𝗲𝗱𝘀𝘁𝗲𝘃.
Vsi izvajalci v javni mreži izvajajo javno službo v reguliranem okolju, kjer cene določa država, presežki nad odhodki pa se morajo porabiti za izvajanje dejavnosti. Navajanje višine sredstev na računih izvajalcev v absolutnih zneskih je zavajajoče, saj ne odraža njihovega dejanskega finančnega položaja. Ta sredstva niso prosta ali namenjena ustvarjanju dobička, temveč predstavljajo nujno likvidnost za tekoče poslovanje, vključno z izplačili plač, poravnavo obveznosti do dobaviteljev ter zagotavljanjem nemotenega izvajanja storitev.
Poleg tega so ta sredstva pogosto časovno vezana na prihodnje obveznosti (npr. vlaganja, večja vzdrževalna dela, odpravnine, regres), zato njihova višina sama po sebi ne pomeni presežka, ki bi bil na voljo za drugačne namene.
Interpretacija teh sredstev brez upoštevanja strukture stroškov, dinamike financiranja in zakonskih omejitev daje napačen vtis o poslovanju izvajalcev ter neupravičeno vzbuja dvom v namensko porabo javnih sredstev.
𝗦𝗞𝗟𝗘𝗣 𝟱: 𝗦𝗸𝘂𝗽𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗮 𝘂𝗴𝗼𝘁𝗮𝘃𝗹𝗷𝗮, 𝗱𝗮 𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗶𝗺𝗲𝗿𝗷𝗮𝗻𝗷𝗲 𝘀𝘁𝗿𝗼𝘀̌𝗸𝗼𝘃 𝗯𝗿𝗲𝘇 𝘂𝗽𝗼𝘀̌𝘁𝗲𝘃𝗮𝗻𝗷𝗮 𝗯𝗶𝘀𝘁𝘃𝗲𝗻𝗶𝗵 𝗿𝗮𝘇𝗹𝗶𝗸 𝗺𝗲𝗱 𝗽𝗿𝗲𝗷𝘀̌𝗻𝗷𝗶𝗺 𝗶𝗻 𝗻𝗼𝘃𝗶𝗺 𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺𝗼𝗺 𝘇𝗮𝘃𝗮𝗷𝗮𝗷𝗼𝗰̌𝗲. 𝗦𝗸𝘂𝗽𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗮 𝗽𝗼𝗱𝗽𝗶𝗿𝗮 𝗶𝘇𝘃𝗲𝗱𝗯𝗼 𝗮𝗻𝗮𝗹𝗶𝘇 𝗶𝗻 𝗿𝗲𝘃𝗶𝘇𝗶𝗷 𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺𝗮 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗲 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲, 𝘃𝗲𝗻𝗱𝗮𝗿 𝗺𝗼𝗿𝗮𝗷𝗼 𝗯𝗶𝘁𝗶 𝘁𝗲 𝘀𝘁𝗿𝗼𝗸𝗼𝘃𝗻𝗼 𝘂𝘁𝗲𝗺𝗲𝗹𝗷𝗲𝗻𝗲 𝗶𝗻 𝗰𝗲𝗹𝗼𝘃𝗶𝘁𝗲 𝘁𝗲𝗿 𝗺𝗼𝗿𝗮𝗷𝗼 𝗼𝗱𝗿𝗮𝘇̌𝗮𝘁𝗶 𝗱𝗲𝗷𝗮𝗻𝘀𝗸𝗼 𝘀𝘁𝗮𝗻𝗷𝗲.
Primerjava med povprečno ceno oskrbe v starem in novem sistemu, kjer sta se v javnosti med drugim navajala zneska 1323 EUR in 2800 EUR, je zavajajoča, saj ne gre za povsem primerljive podatke. Prejšnja cena oskrbe ni odražala dejanskih stroškov izvajanja storitev, temveč je bila sistematično podcenjena (najmanj za približno 300 EUR na uporabnika).
Hkrati je v zadnjem obdobju prišlo do več pomembnih sistemskih sprememb: uveljavljena je bila plačna reforma, ki je bila prej delno sofinancirana iz proračuna, prav tako so se postopoma uveljavljali tudi kadrovski normativi in višji standardi izvajanja storitev, ki so bili določeno obdobje prav tako sofinancirani iz proračuna, v novem sistemu pa niso več.
Skupščina prav tako opozarja, da morajo vse primerjave med prejšnjim in novim sistemom temeljiti na dejstvu, da je bila dolga leta cena za bivanje v domu za starejše po Zakonu o socialnem varstvu zaradi političnih razlogov postavljena prenizko ter ni omogočala vzdržnega poslovanja in kadrovskega razvoja, vključno z vzdrževanjem in obnovo objektov, zaposlovanjem v skladu z veljavnimi kadrovskimi normativi in razvojem dejavnosti kot celote.
Današnje cene zato ne pomenijo »podražitve« v klasičnem smislu, temveč predvsem postopno približevanje realni ceni storitve, ki omogoča stabilno in varno izvajanje dolgotrajne oskrbe.
Z vrnitvijo v sistematično podfinanciranost dejavnosti skrbi za starejše bi prelomili vse obljube in obete, ki so bili podani tako trenutnim kot bodočim uporabnikom dolgotrajne oskrbe ob vzpostavljanju novega sistema.
𝗦𝗞𝗟𝗘𝗣 𝟲: 𝗦𝗸𝘂𝗽𝘀̌𝗰̌𝗶𝗻𝗮 𝘇𝗮𝗵𝘁𝗲𝘃𝗮 𝘁𝗮𝗸𝗼𝗷𝘀̌𝗲𝗻 𝗶𝗻𝘁𝗲𝗿𝘃𝗲𝗻𝘁𝗻𝗶 𝘇𝗮𝗸𝗼𝗻𝘀𝗸𝗶 𝗽𝗼𝘀𝗲𝗴 𝘃 𝘀𝗶𝘀𝘁𝗲𝗺 𝗱𝗼𝗹𝗴𝗼𝘁𝗿𝗮𝗷𝗻𝗲 𝗼𝘀𝗸𝗿𝗯𝗲, 𝗸𝗶 𝗺𝗼𝗿𝗮 𝗻𝗮𝘀𝗹𝗼𝘃𝗶𝘁𝗶 𝗽𝗼𝘀𝗽𝗲𝘀̌𝗶𝘁𝗲𝘃 𝗼𝗱𝗹𝗼𝗰̌𝗮𝗻𝗷𝗮 𝘁𝗲𝗿 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗻𝗶 𝗽𝗼𝗹𝗼𝘇̌𝗮𝗷 𝗻𝗼𝘃𝗶𝗵 𝘂𝗽𝗼𝗿𝗮𝗯𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃 𝘃𝗸𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝗻𝗼 𝘇 𝗷𝗮𝘀𝗻𝗶𝗺𝗶 𝗽𝗿𝗮𝘃𝗶𝗹𝗮 𝗳𝗶𝗻𝗮𝗻𝗰𝗶𝗿𝗮𝗻𝗷𝗮 𝘃 𝗰̌𝗮𝘀𝘂 𝗱𝗼 𝗶𝘇𝗱𝗮𝗷𝗲 𝗼𝗱𝗹𝗼𝗰̌𝗯 𝗼𝘇𝗶𝗿𝗼𝗺𝗮 𝘃 𝗽𝗿𝗶𝗺𝗲𝗿𝘂 𝘀𝗽𝗿𝗲𝗺𝗲𝗺𝗯 𝘃 𝘀𝘁𝗮𝗻𝗷𝘂 𝘂𝗽𝗼𝗿𝗮𝗯𝗻𝗶𝗸𝗮.
Skupnost je Vlado RS že večkrat opozorila, da je treba interventno rešiti določene izzive, ki jih osnovni zakon ter dva interventna posega (ZDosk-1B ter ZUOPCSD) nista uspela urediti. V te postopke morajo biti vključeni vsi deležniki, da bo dolgotrajna oskrba kot celosten sistem postala učinkovitejša in bolj dostopna.
Sistem dolgotrajne oskrbe je treba debirokratizirati ter odpraviti dolgotrajne in prezapletene postopke (tudi z ukinitvijo odločb o vstopu v sistem dolgotrajne oskrbe), saj ti zavirajo pravočasen dostop do zakonsko zagotovljenih pravic ter povzročajo neenakost med uporabniki. Nemudoma in še pred oblikovanjem nove vlade je treba sprejeti interventne ukrepe, ki bodo omogočili pohitritev izdajanja odločb o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, uredili takojšnjo spremembo kategorije dolgotrajne oskrbe ob spremembi potreb uporabnika ter odpravili nevzdržno stanje, ki zaradi dolgega čakanja na odločbe uporabnike sili, da v dom za starejše odidejo na podlagi Zakona o socialnem varstvu, kar je zanje občutno dražje. Prav tako je treba urediti varovalke, bi bodo onemogočale ad hoc posege v cene storitev dolgotrajne oskrbe brez predhodnih analiz, javno predstavljene metodologije in ustreznega prehodnega obdobja.
