Turistično društvo Črnomelj

11/06/2026

Čez slabe tri tedne se v Črnomlju začenja 62. Jurjevanje v Beli krajini, najstarejši folklorni festival v Sloveniji, ki bo letos potekal od 22. do 28. junija.

08/06/2026

Dan Primoža Trubarja - praznik človeka, ki je Slovencem dal besedo
Na današnji dan, 8. junija, obeležujemo Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, ki sicer ni dela prost dan, a ima za slovensko identiteto izjemen pomen.

Primož Trubar – mož, ki je prvi nagovoril »Lube Slovence«.

Današnji dan je posvečen človeku, ki je postavil temelje slovenskega knjižnega jezika in med prvimi zapisal ime "Slovenci".

Praznik brez prostega dne, a z velikim pomenom
Primož Trubar se je rodil leta 1508 v Velikih Laščah. Živel je v času velikih verskih in družbenih sprememb, ko Slovenci še niso obstajali kot narod v političnem smislu, povezoval pa jih je skupni jezik. Prav Trubar je prepoznal njegovo moč in pomen.

Dan Primoža Trubarja je bil kot državni praznik uzakonjen leta 2010, tudi na pobudo pisatelja Borisa Pahorja, ki je poudarjal pomen jezika za obstoj naroda. Čeprav praznik ni dela prost dan, ostaja pomemben opomnik, da slovenska identiteta ni zrasla le iz zgodovinskih dogodkov, temveč predvsem iz jezika, kulture in knjige.

Zapuščina, ki živi še danes...
Trubarjeva zapuščina je aktualna še danes. V času hitrih sprememb nas spominja, kako pomembni so znanje, izobraževanje in skrb za materni jezik. Bil je eden prvih, ki je razumel, da se narod ne gradi le z mejami, temveč predvsem z besedo.

20/05/2026

15/05/2026

Polulana Zofka predstavlja lep primer ljudske meteorološke modrosti, ki je včasih služila kot naravni napovednik vremena za kmete in vrtičkarje, danes pa je simbol kulturne in narodne tradicije.

Na današnji dan je vpisana v koledar sveta Zofija (pomen imena modrost, izpeljanka Sonja je pri nas precej pogosto ime), katere zgodba je legendarna. Bila je vdova s tremi hčerkami (njihova imena so morda alegorična Fides - vera, Spes - upanje in Karitas - ljubezen) in tako mati kot hčerke naj bi pretrpele mučeniško smrt zaradi vere v Kristusa. To naj bi se - po krajevnem izročilu - zgodilo pod vlado cesarja Decija okoli l. 250 (podatki o datumu smrti in natančno o samem mučeništvu niso čisto zanesljivi, ime sv. Zofije pa je zapisano v katakombah).
Kakor pove njeno ime, je postala poosebljenje pojma modrosti. Češčenje božje Modrosti sega v prve čase krščanstva.
Sv. Zofijo upodabljajo kot mater s tremi otroki, z mučeniško palmo in s knjigo v roki.

Pregovori o polulani Zofki in ledenih možeh
Sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij so ledeni možje, če prej ni slane bilo, tudi pozneje ne bo mrzlo.
Če se Pankracij (12.5.) na soncu peče, obilo mošta v sod priteče.
Če je pred Servacem poletje, mraz rad pritiska na cvetje.
Po svetmu Servati ni mraza se bati.
Če Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.
Filip napija, Zofija popija.
Brez dežja Pankrac in Urban, up dobre trgatve je dan.


Viri:
Leto svetnikov
Kuret: Praznično leto Slovencev, 1. knjiga

23/04/2026

V Katoliški Cerkvi 23. aprila praznujemo god sv. Jurija, mučenca.

Sv. Jurij se je rodil v 3. stoletju (275/285) v Kapadokiji, danes Turčija, umrl pa leta 303/305 v mestu Lydda-Diospolis v Palestini.

Ne glede na to, da je večina podatkov o svetem Juriju zavitih v številne legende, pa je bil vseskozi, zlasti po zaslugi križarjev, eden najbolj češčenih svetnikov v »starem« krščanskem svetu. Zanesljivo pa je, da je bil resnična zgodovinska osebnost, izpričan je tudi njegov grob v Lyddu. Dan ostaja med nami predvsem kot simbol boja proti zlu in predstavlja nenehni človekov boj s silami teme in greha, ki ga pooseblja zmaj.

Sveti Jurij je zavetnik, poleg številnih mest (zlasti v Italiji) in držav, tudi Anglije, Genove, Ljubljane, Ptuja in Pirana, škofije Limberg in raznih viteških redov; skavtov, kmetov, rudarjev, sedlarjev, kovačev, sodarjev, artistov, konj in živine, popotnikov, bolničarjev, ujetnikov, vojakov, jezdecev; priprošnjik proti vojnim nevarnostim, proti skušnjavam, za vreme, proti vročici, proti kugi, sifilisu, gobavosti, različnim kožnim boleznim. Je tudi eden izmed štirinajstih priprošnjikov v stiski.

Upodobitve: upodabljajo ga kot viteza na konju ali brez njega, pogosto z zmajem, prebodenim s sulico ali mečem. Njegov atribut je poleg sulice tudi zastava z »Jurijevim križem«. Upodabljali so ga skoraj vsi pomembni umetniki.

Na Slovenskem mu je posvečenih kar 75 cerkva, od teh 39 župnijskih. Po njem so imenovani tudi številni kraji (Šenčur, Šentjurij, Šenturška gora). Na jurjevo je po ljudskem koledarju začetek pomladi, ko je že vse zeleno.

Zlasti v Beli krajini imajo sprevod z »zelenim Jurijem«. Na kmetih je bil to pomemben dan: hlapci so takrat menjali gospodarje, blagoslavljali so konje …

Vir: Družina

22/04/2026

Svetovni dan Zemlje, ki ga vsako leto obeležujemo 22. aprila, ni le še en datum na koledarju, ampak je globalni opomin, da si vsi delimo edinstven dom, ki je zaradi človeških dejanj vse bolj ranljiv.

11/03/2026

GREGORJEVO
Več svetlobe, življenja in ljubezni: to je gregorjevo!
Veste, od kod izvira gregorjevo, ki ga praznujemo 12. marca? Nekoč so obrtniki na ta dan vrgli luč v vodo, ker so dnevi postali dovolj dolgi, da ni bilo več treba delati ob svečah. Od tod tudi običaj spuščanja lučk po potokih. Gregorjevo je hkrati tudi dan, ko se po ljudskem izročilu ptički ženijo, zato mu pravimo tudi slovensko valentinovo. Več svetlobe je pomenilo nov začetek – in malo več prostora za življenje ter ljubezen.

Zato je lahko ta praznik priložnost, da zavestno upočasnite in pozdravite pomlad na svoj način.