Društvo prijateljev mladine Cerkno

11/10/2026

Nedeljska zgodbica: Pozdrav, ki je čakal 🖐️

Nedeljsko jutro je zajček po gozdni poti srečal lisjaka.

Zajček je pogledal lisjaka in pomislil: Zakaj bi ga pozdravil, če on ni mene?

Lisjak pa je pomislil: Zakaj bi jaz pozdravil njega, če on mene ni?

In tako sta šla drug mimo drugega – brez pozdrava.

Malo naprej je zajček srečal ježka. Tudi on ga ni pozdravil.

»Zakaj pa me nisi pozdravil?« je vprašal zajček.

»Čakal sem, da boš ti prvi,« je odgovoril ježek.

Ko so se živali pozneje srečale na gozdni jasi, je bilo vse nenavadno tiho.

Nihče ni rekel »dobro jutro«.
Nihče se ni nasmehnil.
Nihče ni naredil prvega koraka.

Gozd je bil poln živali, a zdelo se je, kot da je nenadoma postal prazen.

Takrat je zajček tiho rekel:

»Dobro jutro.«

Lisjak se je nasmehnil.

»Dobro jutro, zajček.«

»Dobro jutro!« je veselo dodal ježek.

Kmalu so se oglasile še druge živali. Tišina je izginila in gozd je bil spet poln glasov.

Od takrat niso več čakale, kdo bo prvi.

Nauk: Ne čakaj, da prvi pozdravi nekdo drug. Morda prav tvoj pozdrav prekine tišino in nekomu polepša dan.

06/10/2026

04/10/2026

🍂 Nedeljska zgodbica o zaupanju

Na nedeljsko jutro so se pod starim drevesom srečali zajčica, jež, lisjak in sova. Sonce je sijalo skozi pisane krošnje, na tleh pa je šelestelo listje.

»Pojdimo do potoka,« je predlagal lisjak. »Tam sem našel najlepše jesenske liste.«

Zajčica ga je pogledala nekoliko nezaupljivo. Lisjaka namreč še ni dobro poznala.

»Kako naj vem, da je pot varna?« je vprašala.

Lisjak se je nasmehnil. »Ni ti treba verjeti samo mojim besedam. Pojdi z nami in se sama prepričaj.«

Na poti je lisjak pazil, da nihče ni stopil na spolzko korenino. Sova je letela nad njimi in opozarjala na ovire, jež pa je pomagal zajčici čez majhno lužo.

Ko so prišli do potoka, je zajčica zagledala čudovite rdeče in zlate liste.

»Res si imel prav!« je rekla lisjaku.

»Vesel sem, da si mi verjela,« je odgovoril. »A še bolj sem vesel, da sem ti lahko pokazal, da lahko računaš name.«

Zajčica je prikimala. Takrat je razumela nekaj pomembnega: zaupanja ne moremo zahtevati. Pridobimo ga počasi, s tem, kar naredimo.

Od tistega dne so prijatelji vedeli, da bodo drug drugemu pomagali, tudi takrat, ko bo pot nekoliko težja.

Nauk:
🌿 Zaupanje je kot majhno seme. Ne zraste zaradi lepih besed, ampak zaradi dejanj, ki znova in znova pokažejo: »Lahko računaš name.«

02/10/2026