26/07/2025
IN MEMORIAM
V 78. letu starosti se je poslovil slikar Ludvik Pandur (1947–2025), eden najvidnejših mariborskih umetnikov in dolgoletni profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.
Rodil se je leta 1947 v Slovenj Gradcu v družini z bogato slikarsko tradicijo – njegov oče Lajči Pandur in očetov stric sta bila slikarja. Namesto študija na ljubljanski akademiji se je odločil za študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je bila njegova sošolka tudi svetovno znana umetnica Marina Abramović. Po diplomi se je pridružil mojstrski delavnici Krsta Hegedušića. Po očetovi smrti se je leta 1973 vrnil v Maribor, kjer je na Maistrovi ulici ustvarjal vse do danes.
Od svoje prve samostojne razstave v mariborskem Razstavnem salonu Rotovž leta 1971 se je predstavil na številnih razstavah doma in v tujini – od Ljubljane, Pirana in Ptuja do New Yorka, Münchna in Madrida. Njegovo delo zaznamujejo prehajanja med figuro in krajino, med mimetičnostjo in abstrakcijo, med liričnim in epskim, intimnim in mitološkim. Leta 2018 je prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, leto 2021 pa je Umetnostna galerija Maribor pripravila veliko retrospektivno razstavo njegovega ustvarjanja.
»Ludvik Pandur je slikar, ki je v Mariboru zelo prisoten, ne samo kot izjemen ustvarjalec, ampak tudi pedagog. Njegov opus obsega več tisoč del, saj slika kontinuirano od časa študija v Zagrebu vse do danes,« je o njem takrat dejal kustos Jure Kirbiš. Sam umetnik pa je o svojem delu zapisal: »V mojem slikarstvu je vedno prisotna srhljivost; deluje v razponu od lepote do groteske; tista zarisana lepota, ki draži in provocira.«
Pandur je znal iz vsakdanjih prizorov ustvariti vizualne impresije, ki presegajo prostor in čas. Ob prejemu Glazerjeve nagrade je dejal: »Zame je enako simulativen sprehod po mariborskem parku kot po Manhattnu… Vse sestavlja edinstveno okolje, ki ponazarja človekovo eksistenco in njegove metamorfozne preobrazbe.«
S svojim ustvarjalnim delom in pedagoško zapuščino je Ludvik Pandur trajno zaznamoval slovensko umetnostno krajino.
Foto: Tadej Regent/Delo