09/10/2026
Mimoidočemu tudi ne bi kar tako dovolili, da nam prebrska denarnico, kajne?
𝐈𝐧𝐭𝐞𝐫𝐯𝐣𝐮 𝐬 𝐏𝐞𝐭𝐫𝐨 𝐂𝐢𝐥𝐞𝐧š𝐞𝐤, 𝐯𝐨𝐝𝐣𝐨 𝐩𝐫𝐚𝐯𝐧𝐞 𝐬𝐥𝐮ž𝐛𝐞 𝐂𝐍𝐕𝐎𝐒
Petra Cilenšek, vodja pravne službe CNVOS, že petnajst let pomaga nevladnim organizacijam razumeti zakone in njihove posledice. Z njo smo se pogovarjali o tem, kaj novi zakon o parlamentarni preiskavi pomeni za naše pravice, zakaj so predlagane spremembe nevarne in kaj moramo vedeti pred referendumom 11. oktobra.
𝐕 𝐧𝐞𝐝𝐞𝐥𝐣𝐨 𝐛𝐨𝐦𝐨 𝐧𝐚 𝐫𝐞𝐟𝐞𝐫𝐞𝐧𝐝𝐮𝐦𝐮 𝐨𝐝𝐥𝐨č𝐚𝐥𝐢 𝐨 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐦𝐞𝐦𝐛𝐚𝐡 𝐙𝐚𝐤𝐨𝐧𝐚 𝐨 𝐩𝐚𝐫𝐥𝐚𝐦𝐞𝐧𝐭𝐚𝐫𝐧𝐢 𝐩𝐫𝐞𝐢𝐬𝐤𝐚𝐯𝐢. 𝐊𝐚𝐣 𝐭𝐚 𝐳𝐚𝐤𝐨𝐧 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐦𝐢𝐧𝐣𝐚?
Najprej razčistimo: zakon ne ukinja parlamentarnih preiskav. Poslanci bodo lahko še naprej preiskovali korupcijo, politično odgovornost in druge zadeve v javnem interesu.
Ukinja pa se pomembna varovalka, ki ljudi in organizacije ščiti pred nezakonitimi in protiustavnimi parlamentarnimi preiskavami. Po zdajšnjih pravilih lahko Ustavno sodišče že ob začetku preiskave preveri, ali je ta skladna z ustavo in zakonom. Novi zakon to možnost odpravlja.
𝐊𝐚𝐤š𝐧𝐚 𝐣𝐞 𝐫𝐚𝐳𝐥𝐢𝐤𝐚 𝐦𝐞𝐝 𝐳𝐝𝐚𝐣š𝐧𝐣𝐢𝐦 𝐢𝐧 𝐧𝐨𝐯𝐢𝐦 𝐳𝐚𝐤𝐨𝐧𝐨𝐦? 𝐊𝐚𝐣 𝐭𝐨 𝐩𝐨𝐦𝐞𝐧𝐢 𝐳𝐚 𝐩𝐨𝐬𝐚𝐦𝐞𝐳𝐧𝐢𝐤𝐞 𝐢𝐧 𝐧𝐞𝐯𝐥𝐚𝐝𝐧𝐞 𝐨𝐫𝐠𝐚𝐧𝐢𝐳𝐚𝐜𝐢𝐣𝐞?
Zdaj lahko posameznik, društvo ali zavod, ki se znajde v parlamentarni preiskavi, zahteva, da Ustavno sodišče preveri, ali je preiskava sploh upravičena. In to že na začetku, preden nastane kršitev. Sodišče seveda lahko ugotovi, da je vse v redu, in preiskava bo šla naprej.
Lahko pa ugotovi, da poslanci s preiskavo prestopajo mejo tega, kar smejo preiskovati, ali da so med preiskovance vtaknili koga, za katerega ni prav nobenega razloga, da bi ga preiskovali, in preiskavo ustavi.
Novi zakon to možnost ukinja.
Odslej se boš lahko pritožil šele, ko bo preiskava končana. Če bo sploh kdaj končana, ker se večina parlamentarnih preiskav nikoli ne konča. Od 43 se jih je v triintridesetih letih zaključilo le 12, v zadnjih osmih letih pa od dvanajstih samo ena.
Briše se tudi možnost, da se na Ustavno sodišče obrne varuh človekovih pravic, če sumi, da bi lahko bile v preiskavi kršene temeljne pravice posameznikov.
Zakaj je pomembno, da se varuh lahko pritoži? Ker brani pravice tistih ljudi, ki svojih pravic pogosto niti ne poznajo in zato tudi ne znajo prepoznati kršitev.
Splošno znano je, da iz parlamentarnih preiskav podatki uhajajo v medije – o premoženju ljudi, njihovih sorodstvenih zvezah itd. Kaj vam pomaga možnost tožbe čez nekaj let, ko so bili podatki že razkriti?
𝐊𝐚𝐤š𝐧𝐚 𝐩𝐨𝐨𝐛𝐥𝐚𝐬𝐭𝐢𝐥𝐚 𝐩𝐚 𝐢𝐦𝐚𝐣𝐨 𝐩𝐨𝐬𝐥𝐚𝐧𝐜𝐢 𝐩𝐫𝐢 𝐩𝐚𝐫𝐥𝐚𝐦𝐞𝐧𝐭𝐚𝐫𝐧𝐢 𝐩𝐫𝐞𝐢𝐬𝐤𝐚𝐯𝐢?
Poslanci imajo pooblastila, podobna pooblastilom sodišč. Zaslišujejo preiskovance in priče, zahtevajo dokumentacijo ter vpogledujejo v sodne spise, tudi če postopek še ni končan. Pridobivajo lahko tudi zaupne bančne podatke in telefonske izpiske.
Gre za velik poseg v zasebnost. Pri tem pa naj politikov ne bi nihče več nadziral. Ko te preiskuje policija, jo nadzirajo tožilci, ti pa se lahko pritožiš na ministrstvo. Ko ti sodijo, se lahko pritožiš na višje sodišče.
Edino bistveno vprašanje na tem referendumu je zato zelo preprosto: ali naj bo nad poslanci, ko hočejo nekaj in nekoga preiskovati, samo modro nebo?
Ali pa naj tudi zanje velja enako kot za vse druge preiskovalne organe in institucije: da je nad njimi še nekdo, na kogar se lahko obrneš in ki presodi, ali te preiskujejo zakonito ter ob spoštovanju vseh tvojih pravic.
Ne pozabimo: poslanci so politiki, ne policisti ali sodniki. Če morajo policisti in sodniki pri svojem delu spoštovati stroga pravila in nadzor, zakaj bi imeli politiki tu proste roke?
𝐏𝐨𝐠𝐨𝐬𝐭𝐨 𝐬𝐥𝐢š𝐢𝐦𝐨: »Č𝐞 𝐧𝐢č𝐞𝐬𝐚𝐫 𝐧𝐞 𝐬𝐤𝐫𝐢𝐯𝐚š, 𝐬𝐞 𝐧𝐢𝐦𝐚š č𝐞𝐬𝐚 𝐛𝐚𝐭𝐢.« 𝐊𝐚𝐣 𝐨𝐝𝐠𝐨𝐯𝐚𝐫𝐣𝐚š 𝐧𝐚 𝐭𝐨?
Ja, sem tudi jaz že večkrat slišala. Ampak kot pravnici se mi zdi takšno razmišljanje čisto nesprejemljivo. A mimoidočemu pa bi kar tako dovolili, da vam prebrska denarnico, čeprav je denar v njej pošteno zaslužen in ga niste ukradli? Ne gre za to, da imamo kaj skrivati. Gre za to, da nihče nima pravice kar tako brskati po naših osebnih podatkih, bančnih računih ali zasebnih sporočilih.
Brez učinkovitega sodnega nadzora se poveča nevarnost, da se parlamentarne preiskave uporabljajo za obračunavanje z opozicijo, političnimi nasprotniki in kritiki oblasti.
Tudi politična moč mora imeti svoje meje. In to mora veljati ne glede na to, kdo je trenutno na oblasti.
𝐙𝐚𝐤𝐚𝐣 𝐬𝐞 𝐬 𝐭𝐞𝐦 𝐮𝐤𝐯𝐚𝐫𝐣𝐚𝐭𝐞 𝐧𝐚 𝐂𝐍𝐕𝐎𝐒? 𝐕𝐚𝐦 𝐤𝐝𝐨 𝐨č𝐢𝐭𝐚, 𝐝𝐚 𝐬𝐞 𝐬 𝐭𝐞𝐦 𝐯𝐦𝐞š𝐚𝐯𝐚𝐭𝐞 𝐯 𝐩𝐨𝐥𝐢𝐭𝐢𝐤𝐨?
Seveda. Ampak naše delo je prav to, da spremljamo zakone in opozarjamo, kadar ti škodijo nevladnikom, civilni družbi ali na sploh škodijo temeljem naše demokracije. Tako kot Gospodarska zbornica skrbi za interese podjetij, mi skrbimo za interese društev, zavodov in drugih nevladnih organizacij.
To smo počeli tudi med epidemijo, ko smo opozarjali na ukrepe, ki so vplivali na delo nevladnikov. In enako počnemo danes.
Nismo vnaprej proti nobeni politični stranki. Nasprotujemo pa ureditvi, v kateri oblast ravna brez učinkovitega nadzora in velja pravica močnejšega. Tako kot sorodne organizacije po Evropi ne želimo, da Slovenija sledi poti Madžarske v zadnjih 16 letih.
Opozarjamo na zakon, ki odpravlja sodno presojo upravičenosti preiskave ob njeni uvedbi. Takšne preiskave zadevajo tudi društva in druge nevladne organizacije, katerih interese zastopamo.
Naša naloga ni, da smo všeč politikom. Naša naloga je, da opozorimo, ko politika prestopi mejo. Ne glede na to, kdo je na oblasti.
