30/09/2026
IZŠLA JE NOVA SODOBNOST!
Letošnje poletje je bilo gosto posejano s slovesi. Slovo, spomin in to, kar za odnosi ostane, povezuje tudi dobršen del septembrske številke.
Miriam Drev v eseju O odnosih, ki ne minejo začela snovati že spomladi. Ob knjigi Ghost Stories, a Memoir (Zgodbe o duhovih, spomini), ki jo je Siri Hustvedt napisala po smrti svojega zakonskega in pisateljskega življenjskega sopotnika Paula Austerja, je razmišljala o izgubi bližnjega. Nato je prišlo poletje, ko so v kulturniško in širšo skupnost ostro zarezale novice o slovesih. »Najprej se je junija poslovila Erika Vouk, v avgustu pa Slavko Pregl, Janez Kajzer, Darko Čuden, Milena Zupančič in Mile Korun, kot bi nenadoma, v sunkih tujega vetra s komaj nekaj dnevi predaha omahnila visoka drevesa.« Njeno razmišljanje je tako tudi poklon kolegom, prijateljem in bližnjim, ki so odšli.
Uroš Zupan se v eseju Flider vrača v svojo prvo ljubljansko pomlad. Iz ene same rastline in ene same pesmi v sijajnem slogu naslika portret časa, ki ga bogatijo pomladni vonji, ki se v spominu za vedno povežejo z minulo pomladjo, v kateri je bilo moč skoraj fizično čutiti vso obetov polno prihodnost.
Robi Šabec se je pogovarjal z gledališko zgodovinarko, raziskovalko, kritičarko, esejistiko in pisateljico Bogomilo Kravos. Miklavž Komelj v desetih sonetih združuje sonetno formo s svobodo, v odlomku iz novega romana Ferija Lainščka Vem, da angeli niso srečni pa panonska ravnica postane prizorišče pogovora med svinjskim pastirjem in Bogom, ki je tisočletja molčal. V Tujih obzorjih v prevodu Veronike Rot predstavljamo katalonsko pesnico in pisateljico Irene Solà.
Leto Srečka Kosovela zaznamuje Aleš Berger z odrskim kalejdoskopom Noč v Zagorju. Pesnik po literarnem večeru 23. februarja 1926 ostane sam v nezakurjeni železniški čakalnici in čaka jutranji vlak. Kot uvodoma zapiše Berger, »Srečko K. v besedilu izgovarja skoraj izključno stavke, ki jih je zapisal v svoji odposlani korespondenci. Dodana jim ni niti ena beseda.« Nastanku dela je botrovalo izjemno raziskovalno delo, kalejdoSKop pa je pred dnevi doživel premiero na odru SNG Nova Gorica.
Marko Pavliha svoj esej z naslovom Peklenska ravnodušnost osredišča okoli Apollonijevega dokumentarnega romana Iskra upanja, iskra vžigalice, ki s kombinacijo dokumentarnosti in izjemne poetičnosti piše o »kosovski moriji, ki je pokosila ničkoliko življenj v obupnih letih 1998 in 1999«, kar prikliče tudi Pavlihove osebne spomine. V Spominih Peter Rezman v eseju Starate. Od ateja ate in še malo od Kajuha išče deda, ki ga je poznal predvsem s spominske plošče gasilskega doma v Gaberkah. Njegovo usodo sestavlja iz redkih spominov, ki so jih z njim delili bližnji, ter dokumentarnega in spominskega gradiva, pri tem pa slika širšo družbeno sliko povojnega življenja. Kritike so tokrat prispevali Majda Travnik Vode, Lucija Stepančič, Urban Leskovar in Alenka Urh.
Številko sklepa rubrika In memoriam s kar dvema zapisoma ... Boris A. Novak se poslavlja od pesnice Erike Vouk z besedami, da so redki pesniški opusi, ki so tako zaokroženi in vendar tako notranje razvejeni, kot je poezija Erike Vouk. Tone Partljič pa se z zapisom Zbogom, Slavko Pregl poslavlja od prijatelja, mladinskega pisatelja in izjemnega basnopisca. »Veliko, veliko prijateljev je zapustil, kar je zmerom znak posebnega človeka,« zaključuje svoj ganljivi zapis.
Vabljeni k branju!
Revijo lahko naročite s klikom na spodnji link.
Že tradicionalno je novembrska številka posvečena mladinski literaturi in veseli nas, da je med bralci praviloma toplo sprejeta. S to številko boste spoznali najnovejšo prozo in poezijo, čakajo vas kritična razmišljanja in literarni portret, pa seveda kritike.
