01/05/2026
Četrtina živečih v Sloveniji čuti posledice odvisnosti od alkohola skozi lastno izkušnjo ali stiskah ob težavah družinskega člana... pogled na rabo alkohola in drugih substanc se v javnosti še naprej predstavlja s kratkoročnimi pozitivnimi učinki. To za večino sicer drži, toda ravno ti kratkoročno pozitivni učinki vzpodbudijo center za nagrajevanje v možganih, ki z dolgotrajnejšo rabo katerekoli psihoaktivne snovi, ki povzroča odvisnost, težijo k nadaljni rabi. S povečevanjem tolerance pa upada nadzor nad zavornim sistemom, ki na dolgi rok odpove. Ko se družina zave, da bi nekdo moral prevzeti nadzor in se kontrolirati pri rabi ali uživanju (alkohola itd), je ta posameznik za to fazo že nesposoben in s prekinitvami, obljubami in poskusi obvladovanja pije ali jemlje določene substance naprej. Ko se to dogaja, je edina pot abstinenca od vseh snovi, ki povzročajo odvisnost.
Raba alkohola in drugih substanc se prestavlja po poročilih NIJZ na zgodnejša obdobja odraščanja, ko se organizem še razvija in sprednji možganski reženj še niti ne zori.
Skrbeti bi nas morale posledice, ki dolgoročneje posežejo v življenje posameznika, družine in družbe in je potrebno veliko energije za borbo za zaustavitev procesa odvisnosti.
Velik del naše družbe se v tej fazi ne obrne po pomoč, ker ne verjamejo v možnosti spremembe pri sebi ali svojcu. Naše okolje pa pogosto doživja vključitev posameznika v zdravljenje kot poraz, sramoto in ne kot možnost vzpostavitve novega stila življenja. Poskrbimo, da bomo delovali kot družba bolj preventivno in s tem bomo pomagali mnogim družinam, da se bodo izognili težkim borbam kasneje v življenju.
Na območju ljubljanske policijske uprave se zgodi skoraj polovica kaznivih dejanj v Sloveniji, večina prav v glavnem mestu in še posebej v strogem središču.