Je aktivno že vrsto let, so pa člani združenja ponosni, da jim je uspel eden zelo pomembnih zadanih ciljev in sicer izdelava rejskega programa za pasmo šetland poni in potrditev le-tega s strani veterinarske fakultete ŠETLAND PONI
Izvirajo iz Šetlandskih otokov in prav življenje v težavnih klimatskih razmerah (mrzle, dolge zime, pomanjkanje hrane) jih je izoblikovalo v močne, vzdržljive in izredno
skromne živali. devetnajstega stoletja pa so jih v Angliji začeli uporabljati pri delu v rudnikih, saj so bili zaradi svoje moči in majhnosti zelo primerni za prevoz premoga iz rudnikov. V tem času je bilo ustanovljenih več kobilarn, ki so z načrtno vzrejo močno doprinesle h kakovosti populacije. V naslednjih desetletjih pa so šetland ponije začeli izvažati in rediti tudi v tujini, tako da je danes reja šetland ponijev prisotna v večini evropskih držav in tudi na drugih kontinentih. ZNAČILNOSTI TIPIČNEGA PREDSTAVNIKA
VELIKOST: višina v vihri, merjeno s palico ne sme presegati 107 cm, velja za žrebce in kobile. GLAVA: majhna, ravnega profila, široko čelo, velike ovalne oči, široko razprte nozdrvi, ušesa so majhna, lepo oblikovana in dobro nasajena. VRAT: je srednje dolg, močno omišičen, dobro nasajen in dobro povezan z oplečjem. TELO: je srednje dolgo, viher je dobro formiran, hrbet prožen in dobro omišičen. Rep je dobro nasajen in običajno košat. Celotna konstrukcijska zgradba šetland ponija daje vtis močnega, robustnega in trpežnega konja. DLAKA: zanje je značilno, da se pozimi močno odlakajo, imajo dolgo, gosto dvojno dlako, ki jih varuje v mrzlih zimah in onemogoča padavinam( snegu, dežju), da bi prodrle do kože. Spomladi ta dolga gosta dlaka odpade in čez poletje je njihova dlaka kratka, gladka in sijoča. KARAKTER: odlikuje ga umirjen, prijazen karakter, svojemu gospodarju izkazuje veliko mero zaupanja in predanosti. Kadar pa se počuti zapostavljenega ali ogroženega pa zna pokazati tudi precejšno mero samovoljnosti. SKROMNOST: ker so se razvijali v izredno težavnih razmerah je zanje značilno da so skromni.
